»Igralec, ki ga niste mogli ne opaziti. Naj je bila njegova vloga še tako majhna, vam je ostala v spominu.« S temi besedami je Nada Vodušek v petek zvečer na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači predstavila igralsko legendo, ki se je zapisala v zgodovino slovenskega filma, Antona Petjeta. Počastili so ga na prireditvi Poklon, ki jo vsako leto ob rojstnem dnevu prve slovenske filmske zvezde, v Divači rojene Ite Rina, posvečajo slovenskim filmskim igralcem. Prireditvi z bogatim kulturnim programom je sledilo številno občinstvo.
Kot je uvodoma obrazložila Voduškova, je Petje skozi vso svojo poklicno kariero oblikoval značajsko zapletene like. »Njegov igralski dar je sijal tudi v komičnih in burlesknih dramskih vlogah. Med filmskimi vlogami je njegova upodobitev lika alkoholika, ženskarja in nasilneža Korla (v filmu Vdovstvo Karoline Žašler režiserja Matjaža Klopčiča; op. ur.), tako pretresljiva in močna, da kar zareže v gledalca. Vse vloge v gledališču, na filmu in televiziji je izbrusil z enako filigransko natančnostjo, talentom in igralsko strastjo. Redka ptica slovenskega filma.«
Največ pričakovanja je na večeru seveda vladalo za prihod slavljenca na oder. Petje je na odrskih deskah občinstvu pojasnil, da ni še nikoli slišal toliko pohval na svoj račun. Izrazil je zadovoljstvo, ker je bilo njegovo delo, kateremu se je s trudom in veseljem toliko let posvečal, deležno priznanja. »Važno je, da je duša srečna, drugo pa ne vem, kaj naj bi rekel.. (...) Film je zame uganka, nekaj posebnega. Pred snemanjem moraš dobro preštudirati vloge, zakaj in kako se te razvijajo,« je ugotavljal in se hkrati spomnil zahtevnega dela, ko so v družbi kolegov pod budnim režiserjevim očesom nastajali pomenljivi slovenski filmi. Zaustavil se je pri sodelovanju z Matjažem Klopčičem in Jožetom Babičem. S prvim, s katerim »je bilo izredno zanimivo delati«, je delil tudi podobne poglede in analize. »Hitro sva se razumela in bila sva prijatelja.« Njemu je Petje »zelo hvaležen« tudi za uspeh, ki ga je doživel v svojem poklicu.