»Tudi ko bo najhujše mimo, se bodo ljudje še dolgo časa izogibali potovanj in bodo raje ostali doma oziroma v svojih državah, ko pa se bodo razmere umirile, bodo zelo dobro premislili, kako in kam potovati,« je prepričan svetovno znani slovenski fotograf Arne Hodalič. Večji del svojega poklicnega življenja je preživel v tujini, fotografiral je dejansko po vsem svetu in svoje fotografije objavil v najuglednejših časopisih in revijah, zadnja leta pa se ukvarja predvsem s popotniško fotografijo in pedagoškim delom. Čas koronavirusa preživlja doma v Ljubljani.
Kako se je spremenilo vaše življenje v času epidemije?
Če sem iskren, moje vsakdanje življenje v principu ni bistveno drugačno od tistega pred epidemijo. To seveda, ko sem doma in nisem na poti, kar se dogaja pogostoma. Zato te karantene skoraj ne občutim in mi torej ne teži, kar se čudno sliši, a tako je. Skušam se držati ustaljenih delovnih in splošnih življenjskih navad iz časov pred koronavirusom. To mi še kar dobro uspeva.
Kako preživljate dneve?
Kar se da delovno. Zbujam se, kot vedno, zelo zgodaj. Urejujem arhiv, veliko predavam »na daljavo«, vzdržujem poslovne stike in, kolikor se da, načrtujem prihodnje projekte. Kot vsi seveda pogrešam neposredne družabne stike in snidenja s prijatelji.
Spoštujete omejitve, ki jih je odredila vlada?
Seveda. V danih razmerah se ukvarjam s športom in vsak dan si privoščim daljši sprehod v naravo. To mi veliko pomeni za dušo in za telesno kondicijo.
Pogrešate potovanja?
Če sem iskren, v tem trenutku niti ne. Odpovedati sem moral sicer načrtovano potovanje v Uzbekistan in to je vse. Vse ostalo sem preložil, tudi miselno, zato raje razmišljam in sem koncentriran na sedanjost. Dela mi ne manjka in tudi ne zmanjka oziroma se mi kar kopiči.
Menite, da bo koronavirus spremenil naše potovalne navade?
Mislim, da zelo. Potovali bomo precej manj, ne vem kdaj se bodo razmere recimo kolikor toliko normalizirale, negotovost pa bo gotovo trajala še nekaj let. Na to bodimo pripravljeni. Med tistimi, ki se bodo odločili za potovanja, bo prisoten strah, zato bodo skrbno izbirali svoje destinacije in najbrž tudi preverjali, kakšen je zdravstveni sistem in kako deluje zdravstvo v državi, ki jo želijo obiskati. Prej na to sploh nismo bili pozorni, zdaj pa bomo. Skratka, tudi na tem področju se bo vse spremenilo. Najbolj bo nastradal turizem, da ne govorimo o avanturističnih potovanjih in podobno.
Mislite, da se svet pravilno in učinkovito spopada z epidemijo?
Namenoma o tem ne dajem mnenj, ker ne vem oziroma ne vemo dovolj, da bi lahko stvari resno ocenili. Tako imamo pred sabo najbolj odprt švedski model, ki pa je prilagojen Švedski, ki je zelo tolerantna država, drug ekstrem je Singapur, ki se je odločil za zelo restriktivne ukrepe. Čas bo pokazal, kdo je ubral pravo pot. Poglejte, ne vemo, kaj se v resnici dogaja v Afriki in kakšne bodo posledice, če bo epidemija v takšnih velikih razsežnostih kot na Kitajskem, v Evropi in ZDA izbruhnila tudi v najrevnejših državah, če že ni.
Ali se Slovenci dosledno držijo navodil in spoštujejo prepovedi?
Mislim, da se. Prepoved gibanja iz občine v občino je morda malce pretirana in nepotrebna, ostali ukrepi pa se mi zdijo pravilni in se že obrestujejo, začenši z glavnim, ki močno omejuje medčloveške stike in odnose. Slovenija je kar se tiče socialnega varstva relativno revna država in naše zdravstvo bi težko preneslo množične okužbe in navala na bolnišnice, ki smo mu bili žal priča v Italiji. Če nam bo uspelo upočasniti trend okužb, bo to že lep uspeh. To pa bo odvisno predvsem od nas samih. Mislim, da smo na dobri poti.