Od rafinerije sladkorja do sodobnega galerijskega prostora

Cukrarna se je v spomin mnogih vtisnila zlasti kot dekadenčni kraj, v katerem se je rojevala slovenska Moderna ... in v katerem je umrl marsikateri njen predstavnik. V njej sta namreč ob prehodu iz 19. v 20. stoletje nekaj časa živela pesnika Josip Murn Aleksandrov in Dragotin Kette – oba sta tu tudi umrla –, vanjo sta zahajala Ivan Cankar in Oton Župančič.

Cukrarna pa se je kot rafinerija sladkorja na Poljanskem nasipu rodila leta 1828, ko jo je začela graditi tržaška trgovska družba Rosmann & Pelican. Gradnji so nekateri kljubovali zaradi bojazni, da bo preveč onesnaževala, in zaradi bližine živinskega sejma na Poljanah. V začetku tridesetih let 19. stoletja je mogočna tovarna s štirimi nadstropji in veličastno dolžino devetdeset metrov veljala za največjo stavbo v Ljubljani. Pri proizvodnem postopku so že leta 1835 začeli uporabljati parni stroj, zaradi česar je veljala tudi za tehnološko najsodobnejšo v slovenskih deželah.

Prenova Cukrarne, ki se iz nekdanje rafinerije sladkorja spreminja v sodoben galerijski prostor, poteka po načrtih. Novo kovinsko ostrešje že stoji in v notranjščini že rastejo notranji betonski zidovi. Glavnina gradbenih del bo predvidoma zaključena konec leta, sledila bodo obrtniška dela ter montaža notranje opreme. Izvajalec naj bi zaključil spomladi 2021, nato bodo objekt predali uporabnikom. Z njim bodo upravljali Muzej in galerija mesta Ljubljane (MGML). V Cukrarni bodo pripravljali občasne razstave in druge dogodke. V enem od prostorov Cukrarne bo tudi klubski prostor, posvečen različnim glasbenim žanrom. Tam bo tudi bar z nekaj kulinarične ponudbe. Delovala bo tudi knjigarna, ki bo nekakšen hibrid med knjigarno, knjižnico in prostorom druženja, skupnega dela in manjših dogodkov, povezanih predvsem z izobraževanjem in literaturo.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.