Kako bi se lahko na profesionalen in umetniški način oddolžili velikemu kraškemu pesniku Srečku Kosovelu ob 120. rojstnem dnevu? S čisto posebno predstavo, ki nosi naslov Vlak št. 123 v bodočnost, ki je nastala v koprodukciji med Kosovelovim domom iz Sežane in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. In bo prvič zaživela na sežanskem odru ravno na pesnikov rojstni dan, in sicer 18. marca ob 20. uri (ponovitev 25. marca in potem v novi sezoni SSG).
Da gre za multimedijsko predstavo, pri kateri sta dve kulturni ustanovi združili moči glede infrastrukture, igralskega dela, strokovnjakov na področju gledališke tehnike, vizualnih umetnosti, vrhunskih strokovnjakov pri poznavanju Kosovela in drugega kadra, je na današnjem srečanju pojasnila koordinatorka programov Kosovelovega doma Helena Čehovin Gerželj. Simbolično bo na odru zaživela čezmejna povezanost na tistem delu Krasa, kjer je Kosovel živel in o katerem je tudi pisal.
Nastal je subtilen in tenkočuten scenarij, ki sta ga podpisala domačina in velika poznavalca Kosovela, to sta skrbnica Kosovelove sobe Mateja Kralj ter igralec in tekstopisec Rafael Vončina. Slednji je potrdil Kosovelovo aktualnost, ko se postavlja v bran majhnega človeka in se zoperstavi dvoličnosti družbe. »Bojim se, da smo kot družba zašli in pozabili na tisto dobro v človeku. To Kosovel išče, išče novega človeka,« je dejal in o scenariju izpostavil pomen besede pri Kosovelu, s katero tvori vzdušje in ustvarja podobe.
Pesnikove besede imajo same po sebi moč, ki jo v predstavi podkrepijo z glasbo in video prispevki, je namignila Mateja Kralj in napovedala, da bo predstava nagovorila sodobnega človeka in ga spodbudila, naj razmisli o tem, v kakšni družbi živi oz. v kateri bi rad živel. »Gre za predstavo, v kateri človek 20. stoletja nagovarja tistega iz 21.« Sporočilo je po njenih besedah zajeto v samem naslovu Vlak št. 123 v bodočnost: na eni strani vidi družbo, ki vozi vlak napredka, razvoja in pohlepa po nekih začrtanih tirnicah, s katerih ne more zaiti, po drugi pa napoveduje številka 123 neko upanje, da se bomo kot družba le zavedali, da se nam majejo tla pod nogami in bomo skušali vlak preusmeriti v boljšo bodočnost, je pojasnila.