ZDA IN CARINE: Bi Salvini še vedno nagradil Trumpa?

Ameriški predsednik Donald Trump, ki ima v Evropi veliko oboževalcev, začenši z italijanskim podpredsednikom vlade Matteom Salvinijem, ki bi mu podelil Nobelovo nagrado za mir, je zdaj uradno razširil trgovinsko bojno fronto tudi na Evropsko unijo. V sredo, ko je postregel z mislijo, da je bila EU ustanovljena zato, da bi izigrala ZDA, je hkrati napovedal, da bo »izigravajoči Bruselj« kaznoval z novimi, 25-odstotnimi carinami, ki naj bi jih uvedli za vozila, a tudi za »druge izdelke«, ki jih ZDA uvažajo iz EU. Lahko tudi za vse.

EU Na Trumpove besede, tako kot običajno, ni odgovorila enotno, so pa kritike včeraj zavrnile oblasti v Franciji, na Poljskem in v Bruslju. »EU ni bila ustanovljena zato, da bi kogarkoli izigravala. Ravno nasprotno. Ustanovljena je bila, da bi ohranila mir, vzpostavila prosto in pošteno trgovino ter okrepila čezatlantske odnose,» je zapisal poljski premier Donald Tusk, čigar država predseduje Svetu EU. Francoski finančni minister Eric Lombard pa je dejal, da bo EU v tem primeru uvedla enake carine na izdelke iz ZDA, podpredsednik Evropske komisije za industrijsko politiko Stephane Sejourne pa je zapisal, da se bo »Evropa odzvala nemudoma in odločno«. Evropska komisija je prav tako zavrnila Trumpove kritike in izrazila stališče, da je EU predvsem koristila ZDA, saj »predstavlja čezatlantska trgovina najobsežnejše dvostransko trgovinsko in naložbeno partnerstvo na svetu«.

Kdaj bi lahko ZDA uvedle carine, ni znano, čeprav se omenja možnost 2. aprila, vprašati pa se je treba, ali je Trumpova Amerika sposobna vzdržati trgovinsko vojno na tolikih pomembnih frontah, saj predstavljajo EU 19 %, Mehika 15 %, Kitajska in Kanada pa vsaka po 14 % uvoza ZDA. Za nameček se je treba vprašati, ali predsednik/trgovec Trump, ko napoveduje te ukrepe in bolj ali manj subtilno grozi evropskim državam, ima v mislih jasno strategijo, poleg laži. Ko je napovedal carine, je pristavil, da imajo ZDA 300 milijard dolarjev trgovinskega primanjkljaja do EU, ko pa je v resnici leta 2023, ki je zadnje leto, za katerega so na voljo uradni podatki, deficit znašal približno polovico oz. 157 milijard. Ali pa »le« 50 milijard, če upoštevamo tudi storitve, pri kateri je EU deficitarna do ZDA. Ne glede na to bi carine najbolj prizadele največje izvoznike v ZDA, kot sta Nemčija in Italija. Slednja ima z ZDA zunanjetrgovinski presežek 43 milijard dolarjev. Kdo ve, ali bi Salvini v luči tega podatka in svojega gesla »Prima gli italiani« Trumpu še vedno podelil Nobelovo nagrado.