Slovenija zelo spodbuja širitev EU, postopki pa so seveda zapleteni

Suveren nastop in odlično poznavanje dosjeja sta odlikovala predstavitev slovenske komisarke za širitev Evropske unije Marte Kos v četrtek popoldne v Evropski hiši v Ljubljani. Marta Kos, sicer novinarka, doma iz Šempetra pri Gorici, in tudi nekdanja slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici, je na javni razpravi spregovorila o »evropski širitveni politiki in aktualnih izzivih«.

Naslov predavanja je bil na prvi pogled videti zelo birokratski, dejansko pa je komisarka poglobljeno obravnavala tematiko in odgovarjala na številna vprašanja občinstva, med katerimi je bilo kar nekaj veleposlanikov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana.

Govor o širitvi v »norih časih«

»To so nori časi,« je bil prvi stavek, ki ga je Kos izrekla in besede podkrepila s trditvijo, da podoživlja čase, ko je kot novinarka v Nemčiji spremljala dogajanja po padcu berlinskega zidu. Razprava o širitvi Evropske unije poteka danes v povsem novih pogojih, »ko pogovori med drugim tečejo z državo, ki je v vojni«, seveda Ukrajino, in ko zunanje sile hočejo nekaterim državam preprečiti, da postanejo članice EU, sicer pa obstajajo tudi sile, ki si želijo razpad Evropske unije.

Tu je Marta Kos prešla k najaktualnejšim temam, od sporočila, da je prav prejšnji dan armenski parlament sprejel sklep o vstopu Armenije v Evropsko unijo, pa do ocene polemik, ki so se pojavile glede njenega srečanja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki ga je takrat ocenila kot »konstruktiven sestanek«. Omenila je, da se je z Vučićem srečala tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen. »Z vsemi državami se moramo pogovarjati, s Srbijo to delamo že od leta 2014,« je dejala in opozorila, da vlada Srbije ni izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela. »Srbijo je treba vrniti na evropsko pot,« je poudarila in dodala, da si nekateri politiki v tej državi tega ne želijo več, med odprtimi vprašanji, ki jih je nanizala, pa so tudi vladavina prava, svoboda medijev ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Omenila je, da na zadnjih protestih v Srbiji ni bilo zastav Evropske unije in dodala, da je treba delati, »da bo Srbija pripravljena na vstop v Evropsko unijo«.

Precej napeto je stanje tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se ne morejo sporazumeti niti o tem, kdo bo vodil pogajalsko skupino. Nenazadnje so tudi težave v Severni Makedoniji. Na Zahodnem Balkanu najbolj napredujeta Albanija in Črna gora; možno je, da bi do leta 2026 ali 2027 končali s pogajanji.

Sicer pa je glede širitve ocenila, da je »Moldavija najboljša učenka«, zelo si prizadeva tudi Ukrajina, ki pa je v tem času v vojni, zaradi tega pa pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU ne bo popuščanja. »Ukrajina je formalno zaprosila za članstvo v bunkerju drugi dan po začetku vojne,« sicer pa je znano, da je bila prav odločitev Ukrajine, da se opredeli za članstvo v EU, razlog za sedanjo vojno.

Slovenija zelo spodbuja širitev EU, postopki pa so seveda zapleteni.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.