Pred 79 leti so sovjetski vojaki osvobodili taborišče Auschwitz-Birkenau. 27. januar je postal dan spomina. »Zgodilo se je, lahko se ponovi. Vedeti moramo, zato da se ne bi ponovilo,» je svaril Primo Levi.
Pred leti sem s pokojno Vilmo Brajnik in drugimi deportiranci z vlaki spomina spremljal stotine dijakinj in dijakov v Krakov in Auschwitz. V šoli so poglobili zgodovino, bili so osveščeni in motivirani. Obisk prizorišč jih je globoko presunil. Ko so razmišljali, kako emocije preliti v kaj pozitivnega, so se osredotočili na boj proti ravnodušju. Indiferentnost večine je nacistom dopustila grozljive zločine. So ljudje vedeli? Seveda so, ne vseh podrobnosti, a vedeli so. Pomislimo na množico, ki je leta 1938 v Trstu vzklikala Mussolinijevi razglasitvi rasnih zakonov. Brez glasnega ali tihega privoljenja množic se ne bi zgodilo, kar se je.
Danes se spet dogaja. Vojna v Gazi ni edina, je pa najbolj kruta. Hipertehnološka vojska pobija vse po vrsti, ženske, otroke, neoborožene moške in le tu pa tam kakega borca Hamasa. Vsak konflikt je zgodba zase, zgodovinske vzporednice so včasih drzne, so pa očitne v dehumanizaciji celega naroda, ki se mu zanika človeško dostojanstvo. Sodniki v Haagu so včeraj Izraelu ukazali, naj nemudoma preneha z dejanji, ki bi lahko bila genocidna. Potrdili so utemeljenost tožbe Južne Afrike zaradi genocida, niso pa zahtevali prekinitve ognja, ki jo lahko vsili le Varnostni svet Združenih narodov, če spet ne bo veta ZDA. Naj bo genocid ali ne, je zdaj nujno, da se klanje in stradanje dveh milijonov ljudi končata.
Novinarka Barbara Schiavulli je zapisala, da konflikt Izraela s Palestinci (očitno ne s Hamasom) opredeljuje moralni čut nekega naroda in vseh drugih, ki ga opravičujejo ali gledajo v stran. Opredeljuje tudi moralni čut politikov, novinarjev in vseh nas, ki to vidimo. Bodoči rodovi nas bodo sodili: vedeli ste, kaj ste naredili? Ni več vprašanje strategij, napadov, maščevanja, kdo hoče uničiti koga. Smo pri točki, ko gre preprosto za vprašanje človeškosti. Če takoj ne ustavimo pokola, kako bomo poslej komu preprečili, da bi v imenu česarkoli moril otroke? Vsak mora narediti, kar zmore tu in zdaj, sicer ne bomo vredni, da se imamo za ljudi.
K temu smo prvi poklicani Evropejci, ker je antisemitizem naša zgodovinska krivda in smo zaradi nje odgovorni tudi za posledice, ki smo jih naprtili palestinskemu narodu. Mednarodni pravnik Fabio Marcelli meni, da zgodovinska nit povezuje holokavst Judov pred 80 leti in podporo genocidu, ki ga izvaja Netanjahujeva vlada z orožjem ZDA, Evrope in Italije. Ta nit je črna duša Evrope. Okoliščine so različne, zanikanje humanosti je identično. Pravnik izpostavlja brezpogojno podporo, ki jo Izraelu nudi Nemčija. Občutek krivde za zločine nacizma ni zadosten razlog, da se krivda za en genocid pere s podpiranjem drugega. Podobno velja za Italijo, ki je pri genocidu Judov aktivno sodelovala.
Kaj torej povezuje oba zgodovinska trenutka? Marcelli navaja idejo o večvrednosti Zahoda in poskus za vsako ceno obdržati dominacijo nad svetom, ki se nepovrnljivo spreminja. Toda ne bomo je ohranili z bombami in niti, če ves planet spremenimo v eno samo Gazo, posuto z ruševinami in trpečimi množicami. To je perspektiva, v katero vodi tudi trditev vodje vojaškega sveta Nata admirala Roba Bauerja, da se moramo sprijazniti s totalno vojno z Rusijo, ki da bo neizbežna v naslednjih dvajsetih letih. Ni neizbežna, velika večina Evropejcev je noče, naši politiki, vladni in opozicijski, pa so že postrojeni kot kositrni soldatki, še ugotavlja Marcelli.
Tudi Italija že hlasta po orožju. Ustava v 11. členu zavrača vojno kot sredstvo za reševanje konfliktov. Toda vlada je že sklenila, kar naj bi parlament le še potrdil, da pošlje bojne ladje proti jemenskim Hutijem, ki resnici na ljubo še niso napadli ene italijanske ladje. Nismo napadeni, a se gremo branit. Ah, ti preroški George Orwell!
Medtem se masaker v Gazi, vir vseh napetosti v regiji, nadaljuje. Da bi ostal na oblasti, je Benjamin Netanjahu pripravljen pognati v zrak Bližnji vzhod in morda svet. Celega naroda pa ne more izbrisati. Slej ko prej se bo tudi on poslovil. Takrat bo treba, če ne bo prepozno, doseči za oba naroda pravičen mir. Prej bo, manj bo gorja in groženj za ves svet. Na potezi je mednarodna skupnost z ZDA na čelu.