OB STOLETNICI: Samo glava čez oblake

»Kam greš, mulc?«

»D ... domov, gospa.«

»Drži mi prosim kolo, da si zavežem vezalke. Danes nisem pametno izbrala čevljev za na pot. Kar naprej se mi odvezujejo.«

S pogledom, zazrtim v znano astrofizičarko, in brez besed, kot da bi se mu sredi ulice prikazal kakšen svetnik, je moj oče stal pod Ulico Cordaroli v Rojanu. Nekaj sekund je v rokah držal večje moško kolo, ki mu ga je daljnega leta 1979, ob začetku poletja, zaupala znana Margherita Hack, Marga za prijatelje, verjetno na poti domov. Tisti »mulc« je bil sicer star že 41 let, a se je pred prvo žensko, ki je prevzela vodenje tržaškega observatorija INAF in bila istočasno vodja oddelka astrofizike na tržaški univerzi, enostavno počutil majhnega, kljub temu, da je bil visok meter in dvaindevetdeset in je v sebi že nosil velik kulturni zaklad. Način, kako je Hackova podajala zapletene vsebine na poljuden, razumljiv in privlačen način, ga je namreč vsakič na novo presenetil in očaral. »Ženska, ki je z nogami na tleh in z glavo visoko čez oblake,« je pravil. In res je bilo tako.

Nasmejana, včasih surova, slabo oblečena in razčesana, a nikoli nepripravljena. Danes se skoraj ne ozremo več na žensko, ki zaseda kako vodilno mesto. Ko bo tisti »skoraj« odpravljen, bomo res tudi v Italiji v koraku s časom. Ozremo pa se na znane ženske, ki ne skrbijo za svoj »imidž«, ki si same urejajo pričesko in v garderobi nimajo večernih oblek. Niti danes niti pred dvajsetimi leti ni družba skrbela za to, kar se skriva v Margini garderobi, niti takrat, ko je svoj nos umaknila iznad oblakov in ga vtaknila v politiko, prvič leta 1989 kot kandidatka na evropskih volitvah in kasneje na občinskih. Leta 1994 je z drugim znanim tržaškim znanstvenikom, predanim poljudnemu širjenju znanosti, fizikom Paolom Budicinom, pristala v občinskem svetu. Imela jih je že čez sedemdeset in med županovanjem Riccarda Illyja je bila edina vegetarijanka, ateistka, na svojem področju revolucionarka, s svojim imenom zapisanim na zvezdi v nočnem nebu. In hkrati predana drugim, nesebična, za nekatere morda naivna, toda vedno iskrena.

Večkrat so ji postavili vprašanje, ali je še na kakem planetu poleg Zemlje prisotno življenje. »Preveč egocentrično je misliti, da smo mi edini v vesolju,« je odgovarjala in v kratki povedi povzela svojo esenco. Čakamo, da se v znanosti ali na drugem področju pojavi podobna ženska ali moški. Ali pa bitje iz drugega sončnega sistema.