Spomin na nacistična taborišča ni le stvar preteklosti. Obveza, da se kaj takega ne ponovi, nagovarja slehernega med nami in nas postavlja pred odgovornost, da se aktivno zoperstavimo rasizmu in fašizmu, kakršna se v novih vendar nič manj nevarnih oblikah pojavljata tudi danes. To je srž poziva, ki ga je Andrea Bellavite naslovil na včerajšnji komemoraciji deportiranim v nacistična uničevalna taborišča pred goriško železniško postajo. Občino je zastopala podžupanja Chiara Gatta, navzoči so bili senatorka Tatjana Rojc ter številni slovenski in italijanski Goričani.
Anna Di Gianantonio je po položitvi venca k spomeniku v imenu ANPI-VZPI uvedla svečanost in poudarila, da se 27. januarja ne spominjamo samo Judov, saj je bilo deportiranih na tisoče antifašistov, Slovencev, Romov, istospolnih in vsakršnih »drugačnih«. Sedem tisoč je bilo zaprtih v Ulici Barzellini, 40 odstotkov je bilo deportiranih, tretjina se ni vrnila. Dosti je bilo žensk, večina Slovencev, ki jih je Junio Valerio Borghese, zloglasni poveljnik X Mas in kasneje prevratnik, imel za »nižjo raso«. Zato je obsodila sprejem nostalgikov fašizma s prapori v občinski hiši kot tudi skrunitev Trga Evrope, simbola dialoga in sožitja, ki jo je izvedla skupinica skrajnežev CasaPound. Taka dejanja je treba najostreje obsoditi, še zdaleč ni dovolj jih označiti za »neoportuna,« kot je to storil goriški župan.