Iz Bruslja, kjer je stanoval z družino, je prispela žalostna vest, da je danes ponoči v 63. letu starosti umrl Aleš Doktorič. Podlegel je zahrbtni bolezni. Do konca se je boril v upanju, da mu jo bo uspelo še drugič premagati, a je naposled bitko izgubil.
Prispeval je 40 let k raznolikosti in kakovosti slovenske kulturne ponudbe na Goriškem in v širšem čezmejnem prostoru. Zato je smrt Aleša Doktoriča, dolgoletnega predsednika goriškega Kinoateljeja, filmofila, profesorja, odbornika Glasbene matice, publicista in široko razgledanega intelektualca težka izguba za ustanovo, katere pobudnik je bil Darko Bratina, in slovensko narodno skupnost v Italiji nasploh.
Aleš Doktorič se je rodil 28. januarja 1960 v Gorici. Oče Emil je bil profesor, mati Mari pa šivilja in gospodinja. Maturiral je na slovenskem klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici leta 1979, nato je dve leti študiral tuje jezike na Univerzi v Vidmu. Kasneje se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Trstu, kjer je leta 1990 diplomiral iz zgodovine filma z diplomsko nalogo o filmskem opusu Jožeta Babiča. Poučeval je književnost in latinščino na slovenskem učiteljišču Simona Gregorčiča in klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici. Od osnovne šole do konca višje srednje šole je delal pri Slovenskih goriških skavtih (objavljal in urednikoval pri glasilu Planika). Obiskoval je razred violine pri Glasbeni matici v Gorici in opravil izpit nižje stopnje na videmskem konservatoriju. Na Glasbeni matici je nekaj časa poučeval, dolgo let je bil njen odbornik.
Od leta 1982 je bil član goriškega Kinoateljeja. Po smrti Darka Bratine je prevzel njegove vajeti in ga utrdil kot večnamensko jedro za medkulturne in čezmejne projekte na področju filma in avdiovizualnih medijev.
Objavljal je članke v več časopisih. Sodeloval je tudi s Primorskim dnevnikom, v zadnjih letih s kolumnami Levo od osi. V preteklosti je imel serije oddaj na Radiu Trst A o slovenskem filmu, videu in televiziji. Na TV Koper je na primer predstavil serijo filmov Fred Astaire in Ginger Rogers, 1991 pa na TVS filmski opus Jožeta Babiča. Bil je tudi odgovoren pri komisiji za vzgojo in izobraževanje SKGZ.