Kamišibaj je del japonske tradicije, ki se je rodila v sklopu budističnih samostanov, kjer so menihi nepismenim ljudem pripovedovali poučne zgodbe s posebnimi slikami. Prišla je iz daljne Japonske, obiskala pa nas je tudi v Gorici – in sicer že drugič – na Kamišibaj dnevu, ki je potekal v ponedeljek na dvorišču Kulturnega centra Lojzeta Bratuža.
»Japonska beseda kamišibaj je sestavljena iz dveh delov: kami, ki označuje papir, in šibaj, ki pomeni gledališče. V bistvu je to papirnato gledališče,« je povedala Kea Vogrič, članica gledališke skupine O'klapa. Zasluga za to, da poznamo zvrst kamišibaja danes tudi na Slovenskem, pa gre Igorju Cvetku, očetu slovenskega kamišibaja in Jeleni Sitar, lutkovni ustvarjalki in pedagoginji. Oba sta se udeležila ponedeljkovega dogodka. »Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta danes med nami, sta pobudnika te nove gledališke forme, saj sta jo prinesla iz Japonske in jo uspešno širita po Sloveniji. Danes je prisoten tudi predsednik slovenskega društva Kamišibaj, Boštjan Oder. Številni kamišibajkarji, ki jih gostimo, so na slovenskem festivalu kamišibaj gledališča prejeli priznanja in nagrade,« je predstavila goste Katerina Ferletič v uvodu v prvi niz predstav. Nato je še s tradicionalnim japonskim instrumentom hyoshigi priklicala gledalce in razglasila začetek nastopov.
Predstave so izvajali kamišibajkarji iz Ljubljane, Maribora, Velenja, Štanjela, Sežane, Vipavske doline in Pirana. Predstave, ki so jih izvedli, so avtorska dela ali dela povzeta po slovenskih ljudskih pravljicah in pesmih. Posamezne nastope so povezovali mladi člani skupine O'klapa, ki so predstavili kamišibarje, avtorje in ilustratorje posameznih predstavic ter seznanili gledalce še s kako zanimivostjo. »Ko se je na Japonskem pojavila televizija, so ji Japonci rekli denki-kamišibaj, kar po japonsko pomeni električni kamišibaj,« je še povedala Kea Vogrič. V prvem nizu predstav so kamišibaje predstavili Vanja Iva Kretič, Igor Cvetko, Boštjan Oder, Svetlana Bušem, Špela Pahor, Vlasta Markočič, Mirna Stopar, Jelena Sitar. Za drugi del Kamišibaj dneva se je lokacija spremenila, kamišibajkarji in gledalci so se preselili pod lipe pred glasbeno šolo Emila Komela. Tu sta Igor Cvetko in Jelena Sitar predstavila pesmarico-slikanico z naslovom Otroške ljudske o živalih. Sledil je drugi niz kamišibajev, v večernih urah pa se je lokacija spremenila. Pri cerkvi sv. Ivana je potekal še večerni sklop, namenjen tudi odrasli publiki. Kamišibaj dan so organizirali center Bratuž, Skupnost družin Sončnica, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel.