Pozor na Turčijo in na neustavljive ambicije njenega spretnega voditelja Recepa Tayypa Erdogana. Kontroverzen, ciničen, avtoritaren vendar tudi macchiavellijevsko pretkan državnik je danes eden svetovnih voditeljev z najdaljšim, že 21-letnim stažem na čelu države, ki se je v zadnjih letih z dogajanjem v Sredozemlju in vojno v Ukrajini znašla v središču geopolitičnega dogajanja. Erdogan je to znal izkoristiti in zasleduje vizijo velike Turčije kot ene glavnih akterk na planetarni ravni, morda celo četrte velesile tik za ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Marco Ansaldo, pisatelj in novinar, sodelavec Repubblice, revije Limes in drugih medijev, že več kot 30 let pozoren opazovalec dogajanja v Turčiji, kjer je do lani tudi živel, je v nedeljo na uvodnem predavanju jesenskega niza srečanj Knjiga ob 18.03 v vili Codelli v Mošu posvaril, da Turčije ne gre podcenjevati. Še pred desetimi leti je v knjigi Kdo je izgubil Turčijo kritiziral kratkovidnost EU, ki se ni znala odpreti sodelovanju z anatolsko sosedo. Letos je Ansaldo objavil knjigo La marcia turca (Turški pohod), v kateri ugotavlja, da se je Turčija že tako okrepila, da jo vstop v EU niti ne zanima več, ampak je ubrala samostojno in še ambicioznejšo pot.
Njena moč sloni na dinamični demografiji, prebivalcev je že 86 milijonov, so mladi, disciplinirani in motivirani, povprečno stari 32 let za razliko od povprečja EU (44), da ne govorimo o Italiji (52). Turška vojska je druga najmočnejša v Natu po ZDA, njeni droni so bili odločilni za Ukrajino v prvem obdobju po invaziji. Odkar so njegovi admirali »odkrili« morje, pa je Erdogan z geslom o »modri domovini« začel osvajati Sredozemlje.