Slovenščina naj bo zabava, ne problem

Poučevanje slovenščine kot prvega, drugega ali celo tujega jezika. V slovenskih vrtcih na Goriškem in tudi na Tržaškem se vzgojiteljice v zadnjih letih vedno pogosteje soočajo s sliko razreda, ki je glede na raven poznavanja slovenščine izredno raznolika. Veliko je namreč italijanskih družin, ki otroke vpisujejo v slovenske šole, še pred tem pa v vrtce. Zato je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) izdal monografijo Slovenščina v vrtcu. Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki sta jo v sodelovanju s samimi vzgojiteljicami in predavateljicami v izobraževalnem programu Slovenščina v vrtcu napisali raziskovalki Barbara Baloh in Maja Melinc Mlekuž. Monografijo, ki jo lahko vzgojitelji dvignejo na sedežu Slorija, sta predstavili v sredo v Feiglovi knjižnici v Gorici, z njima se je pogovarjala ravnateljica Sonja Klanjšček. Za uvod je poskrbel direktor Slorija Devan Jagodic.

S čim se soočajo vzgojiteljice in vzgojitelji, ki učijo skupine otrok, v kateri je raven poznavanja slovenskega jezika zelo raznolika? Kako izpeljati vzgojno-izobraževalni proces zato, da bodo vsi otroci iz skupine napredovali in bili pripravljeni za vstop v osnovno šolo? Vprašanji, sta povedali avtorici monografije, sta bili povod za začetek njune raziskave. V svojem delu poskušata opredeliti jezikovni razvoj otroka v vseh primerih (malenkostno poznavanje jezika, dobro poznavanje jezika, itd.) in določiti, kako naj se v vrtcih posvetijo prav vsakemu otroku s cilje, da napreduje.