»Šli smo, ker smo morali iti«

»Ko sem kot otrok poslušala nonota, ki je pripovedoval zgodbe o svojih partizanskih dneh, sem se čudila in spraševala: in ti si se kar tako odločil in šel v partizane? In starši sploh niso vedeli, kje si? In nisi pogrešal doma? In te ni bilo strah? Njegov glas, ki mi trdo odgovori, šli smo, ker smo morali iti, mi še danes barva spomine,« se je Rada Vižintin spomnila svojega dedka Maria med slovesnostjo, s katero so včeraj na Vrhu počastili 50-letnico spomenika padlim v NOB.

»Danes smo pred spomenikom prvič sami, saj je lani umrl zadnji partizan v vasi,«je ob zaključku svečanosti pristavil Radin oče, Damijan, in hkrati opozoril, da so imeli na Vrhu srečo, saj je več nekdanjih partizanov in partizank dočakalo visoko starost, tako da so njihovim pričevanjem prisluhnili številni otroci in mladi. Slovesnost ob 50-letnici je potekala v organizaciji sekcije ANPI-VZPI Vrh in v sodelovanju s sekcijo ANPI-VZPI Sovodnje, Rupa, Peč, Gabrje in društvom Danica ter pod pokroviteljstvom SKGZ in občine Sovodnje. Že dopoldne so izpeljali pohod, ki je obšel vse spomenike v občini. V Gabrjah je zapel moški zbor Skala, v Rupi mešani zbor Rupa-Peč, na Peči skupina domačinov, v Sovodnjah pa otroški zbor KD Sovodnje in ženski zbor Konfluens. Pred centrom Danica je na violino zaigrala Anisja Volčič, sledila je svečanost pred spomenikom, kjer je navzoče nagovoril sovodenjski župan Luca Pisk. Kulturni program sta oblikovali vokalni skupini Danica in Biseri, zapela je tudi pevka Paola Rossato.

Rada Vižintin je med drugim poudarila, da jo večkrat negativno presenetijo pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki se na družbenih omrežjih oglašajo samo v italijanščini, ali slovenski gostinci oz. trgovci, ki svoje delo promovirajo samo v italijanskem jeziku. Gre za »male kapljice, ki sestavljajo morje nezavednosti in asimilacije«.

Navzoče je nagovoril tudi Dušan Jelinčič. »Jastrebi vseh vrst le čakajo, da spomin umre, da lahko potem manipulirajo sedanjo in preteklost ter posledično tudi zgodovino,« je poudaril tržaški pisatelj, ki se je dotaknil tudi sedanjega dogajanja v Italiji in po svetu, pri čemer je obžaloval, da je Evropa vse bolj ponižni hlapec natovskega moloha in Amerike. Svoj nagovor je zaključil s kančkom optimizma, ko se je spomnil, kako je pred dvema letoma med požari na Krasu prišlo do zglednega sodelovanja med tu živečima narodoma in državama. Slovesnosti pred spomenikom, med katero so svoje misli o svobodi podali tudi mali Maja, Jacopo in Kim, je sledil koncert skupine Vstala Primorska v centru Danica.

Kulturno društvo Briški grič je venca položilo v Števerjanu in na Jazbinah; zapele so Briške trcinke. V doberdobski občini je osrednja svečanost potekala v Jamljah. Navzoče sta nagovorila Bruna Visintin v imenu sekcije ANPI-VZPI Dol-Jamlje in župan Fabio Vizintin. Nastopila sta godba na pihala Kras in mešani zbor Hrast. Slavnostni govornik je bil novinar Danjel Radetič. V Štandrežu sta nastopila recitatorja Jari Radetič in Emi Banello Braini, zapel je priložnostni zbor članov in članic društva Oton Župančič. Slavnostni govor so zaupali ravnateljici Dijaškega doma Kristini Knez. Med drugim je ocenila, da bi bilo treba omogočiti prenos spomina na mlade generacije in vrednot antifašizma, torej univerzalnih načel enakosti in pravičnosti, z delom na širši ravni, npr. na šolah.

Na goriškem pokopališču so vence položili predstavniki ANPI-VZPI, SKGZin SSO. Pred partizansko grobnico sta v imenu borčevske organizacije spregovorila Anna Di Gianantonio in Mirko Primožič. Pred spomenikom jugoslovanskim vojakom je mladi Elian Mucci pozornost usmeril v same korenine fašizma, ki se je rodil iz strahu, pokončnosti Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli ter ljubezni, s katero sta premagovala »črni vihar«, pa se je ob njunem grobu spomnila Julija Cotič.

Pred spomenikom v Pevmi je zapel moški zbor Štmaver. Navzoče je najprej nagovoril občinski odbornik Maurizio Negro, ki je izpostavil pomen 25. aprila. Pred mikrofon so zatem stopili učenci pevmske šole, ki so se predstavili z recitalom Kajuhovih in Kosovelovih pesmi, na koncu pa je učenec prebral še ganljivo pismo vojaka Janka prijatelju. Slavnostni govor je imel novinar Marko Marinčič. Spregovoril je o množični vključitvi naših ljudi v antifašistični upor, ozaveščanju mladih in demokraciji, pa tudi o vojnah, ki pretresajo svet in nujnem posegu zahodnih vlad, da se prekine masaker v Gazi.

Podgorska sekcija ANPI-VZPI, ki ji predseduje David Raida, je letošnji poklon padlim v NOB izkoristila tudi za to, da bi izrazila bližino palestinskemu narodu. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Sandi Volk, ki je spomnil na vse hujše napade na partizanstvo, ki smo jim bili v zadnjih treh desetletjih priča v Italiji, pa tudi na podobne pojave v Evropi in svetu. Zaustavil se je pri občutku večvrednosti Zahoda, pri potezah italijanske vlade in zatiranju Palestincev, »partizanov sedanjosti«. Kajuhovo pesem je prebral Luka Pahor, za pevske in glasbene točke so poskrbeli pevci zbora Mirko Špacapan pod vodstvom Jurija Klanjščka ter harmonikar Viljem Gergolet, kitarist Silvan Čadež in pevka Zora Černic, s katero so ob koncu pesem Bella ciao zapeli tudi navzoči. Skozi Podgoro je včeraj potekala kolesarska dirka za pokal Montes. Podgorski leteči cilj so posvetili partizanki Milojki Štrukelj. O njej je pri spomeniku spregovorila Slavica Radinja skozi besede Andrejke Štrukelj, Milojkine nečakinje, ki živi v ZDA in je na Podgorce naslovila hvaležno pismo.