Drugo srečanje v okviru Jesenskih večerov v Brajdi, ki jih prireja kulturno društvo Danica, je bilo posvečen naravnim metodam lajšanja bolečin v trebuhu in sploh prizadevanjem za zdrav prebavni sistem. Vodila ga je naturopatinja Erika Brajnik, ki je skupaj s Katarino Pinterič predstavila naturopatske pristope k zdravljenju prebavnih težav in vpliv bakterije Helicobacter pylori na telo.
»80 odstotkov bakterij v našem telesu je nevtralnih. Mednje sodijo kandida, Escherichia coli, Helicobacter pylori in mnoge druge, ki lahko celo koristijo telesu. Ko pa se nepravilno prehranjujemo in se zakisamo ali zasluzimo, začnejo te bakterije delovati proti nam, kar povzroča težave. Pomembno je, da znamo vzdrževati uravnotežen pH, da bakterija Helicobacter pylori ne naraste,« je povedala na srečanju. Helicobacter pylori je vrsta bakterije, ki okuži želodčno sluznico in je ena najpogostejših bakterijskih okužb pri ljudeh. Okužba lahko privede do vnetja želodčne sluznice, gastritisa, in je najpogostejši vzrok za razjede na želodcu. Okuženi pogosto občutijo bolečine v trebuhu, slabost, napenjanje ali zgago, vendar mnogi ljudje nimajo simptomov, zato okužba lahko ostane neodkrita dlje časa. Zdravljenje okužbe običajno vključuje kombinacijo antibiotikov in zdravil za zmanjšanje želodčne kisline, vendar je pogosto potrebno spremeniti tudi življenjski slog in prehrano. Helicobacter pylori lahko vpliva tudi na duševno zdravje, saj je povezana z anksioznostjo in depresijo, kar je posledica njenega vpliva na možgane. Pomembno je paziti na prehrano in omejiti uživanje sladkorja, ki pogosto predstavlja tolažbo za dušo. »Tako kot prebavimo določen obrok, moramo prebaviti tudi določeno osebo, situacijo ali kontekst, sicer nam vse to ostane ‘na želodcu’,« je povedala Erika Brajnik in še dodala, da emocije, ki so vezane na želodec so predvsem občutki krivde.
Niz Jesenskih večerov v Brajdi, ki potekajo na sedežu Kulturnega društva Danica na Vrhu, se bo zaključil v torek, 26. novembra, ob 20. uri. Psihoterapevt Miha Kramli bo spregovoril o radostih in pasteh sodobne tehnologije.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.