Po meji se ne toži prav nikomur

Za goriški Kras in tudi za Brda je odprava mejnih kontrol pred natanko petnajstimi leti pomenila zelo veliko spremembo, verjetno večjo kot za Gorico in Novo Gorico. Na Krasu med Vrtojbo in Sežano v nočnih urah ni bil odprt niti en mejni prehod; podobno je veljalo za Brda in sploh za cel mejni pas med Robičem in Rdečo hišo.

Nočna zapora meje je ovirala gostinske in turistične dejavnosti (zlasti na slovenski strani meje), mlade je utesnjevala in jim preprečevala, da bi se družili. Zaradi tega so bila decembra 2007 praznovanja v Brdih in na Krasu zelo doživeta, saj je odprava mejnih kontrol prispevala k ponovnemu zbliževanju sosednjih vaških skupnosti, ki jih je državna meja dolgih šestdeset let ločevala.

Če bi se odločili za vpogled v zemljiško knjigo, bi takoj ugotovili, da je kar nekaj zemljišč v Brestovici, v Selah na Krasu, v Novi vasi in Opatjem selu v lasti prebivalcev Občine Doberdob - Doberdobcev, Jameljcev in Doljanov - oz. njihovih potomcev. Zemljišča in nepremičnine so kupovali vse do razmejitve leta 1947, v mnogih primerih so njihovi lastniki postali tudi preko porok, saj so bile zveze med prebivalci omenjenih sosednjih vasi v preteklosti dokaj pogoste. Jameljci so nekoč radi zahajali v Brestovico in Sela, medtem ko so se Doljani raje odpravljali v Opatje selo, saj je Dol v tamkajšnjo občino spadal od leta 1850 do leta 1947. Po razmejitvi med Italijo in takratno Jugoslavijo so bili stiki ohromljeni oz. prekinjeni. Verjetno šestdeset let noben prebivalec Doberdoba ni kupil nepremičnine ali zemljišča na drugi strani meje, zelo redke so postale tudi poroke.

Po letu 2007 se je trend začel počasi spreminjati. Meja ni več nikogar strašila, tako da se je nekaj posameznikov in družin iz doberdobske občine in tudi iz drugih sosednjih krajev odločilo, da si dom uredi na goriškem Krasu v Sloveniji.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.