Ohranjajo tradicijo, ki je preplet pravil in čustev

Na Martinovo so v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah priredili večer o tradiciji narodnih noš na Krasu in na Goriškem. Srečanje je bilo priložnost, da sta Silva Perčič in Jasna Simoneta predstavili projekt Ženska duša v barvi in vezenini, ki ga je priredilo društvo SKD Rdeča Zvezda iz Saleža, s katerim si prizadevajo za popis slovenskih narodnih noš v zamejstvu. Ob tem so člani Kulturnega društva Sovodnje s prispevkom vaščanov in v sodelovanju s SKD Rdeča Zvezda postavili razstavo o sovodenjski in kraški narodni noši z naslovom Z nošo v srcu. Večer so popestrili harmonikarji iz vasi Rajko Petejan, Štefan Nanut, Paolo Durčik in Daniel Budin.

Večer je uvedlo predvajanje kratkega dokumentarnega filma Zgodba o primorski noši, ki ga je pripravil sežanski zavod Dobra pot v sodelovanju s študentkami in študenti Višje strokovne šole Srečka Kosovela. V njem nastopa Silva Perčič, ena od pobudnic projekta Ženska duša v barvi in vezenini ter mentorica tečajev šivanja in spoznavanja primorske noše, ki opisuje značilnosti kraške narodne noše. »Projekt je nastal pred dvema letoma z namenom, da bi popisali narodne noše na našem ozemlju,« je povedala Silva Perčič in pojasnila, da so tradicionalne narodne noše izdelane iz naravnih materialov, ki se s časom skvarijo, in se zato najstarejše noše v kratkem ne bodo več mogle prijeti v roke.

Čim bolj zveste tradiciji

Jasna Simoneta je nato predstavila projekt društva Rdeča Zvezda, katerega želja je zbrati čim več podatkov o narodnih nošah, ki so na teritoriju, da bi novonastale noše lahko bile čim bolj zveste tej tradiciji. V sklopu projekta so tako organizirali srečanja, na katera so lahko zainteresirani prinesli svojo nošo, delovna skupina pa je vse dele fotografirala, izmerila in arhivirala. Zbirale so tudi podatke o prvih lastnikih noš, kje so bili rojeni in kateri je bil njihov poklic, za katero priložnost je bilo oblačilo izdelano, kdo ga je izdelal ter kdo in kdaj ga je še nosil. Kot je povedala Jasna Simoneta, je že marsikatera informacija izgubljena, predvsem zato, ker se včasih noše niso prenašale iz roda v rod, ampak iz družine v družino. »Včasih so do nas prišli tudi ostanki noš,« je povedala Jasna Simoneta in pokazala fotografijo izrezane rute, ki pa so jo arhivirali in skenirali zato, da bi ohranili motive vezenin, ki so na njej.

Kot je povedala Silva Perčič, nosijo te vezenine zelo natančno simboliko in izražajo čustva žensk, ki so nošo sešile. »Tudi vezenine so se predajale iz roda v rod in je opazno, kdaj so nošo dali sešiti poklicnim veziljam, saj se ta simbolika izgubi,« je pojasnila Perčičeva. Ob arhiviranju vseh delov narodnih noš so tako tudi skenirale najrazličnejše motive vezenin na rutah in drugih delih oblačila, da bi tudi te lahko posnemali pri izdelovanju novih noš.

Kot sta povedali pobudnici projekta, so se do sedaj posvečali arhiviranju predvsem kraških noš, želja pa je, da bi to razširili na ves zamejski prostor. V kratkem bo arhiv na razpolago na spletni strani, v pripravi pa je tudi publikacija. V sklopu projekta so pri SKD Rdeča Zvezda organizirali tudi tečaj šivanja narodnih noš, ki ga vodi Silva Perčič in katerega se udeležuje kar 40 žensk, tudi z Goriškega. »Ni problem, če ne znajo šivati. Čisto vsaka ženska, če ji je pri srcu in ima navodila, ki jo vodijo korak za korakom, bo lahko obleko sešila. Obratno pa, zelo izkušena šivilja brez navodil, ne bo znala tega narediti, saj ima šivanje narodne noše točno določena pravila, ki jih je treba spoštovati,« je pojasnila Silva Perčič. V sklopu projekta, ki ga je financirala Dežela Furlanija - Julijska krajina, so izpeljali tudi nekaj delavnic za osnovnošolce in poletne ustvarjale tečaje.

Na ponedeljkovem večeru so tudi odprli razstavo Z nošo v srcu, na katerem si je mogoče ogledati nekaj primerov sovodenjske in kraške narodne noše ter arhivske fotografije folklorne skupine iz Sovodenj. Razstavljene dele so prispevali vaščani in tečajnice društva Rdeča Zvezda, nekatere fotografije pa so del fotografskih arhivov Vilka Fajta in Rema Devetaka.