Od Ursule do bratov Rusjan

Goriško 20. stoletje je zaznamovalo uvodni večer prvega čezmejnega festivala kamišibaja, ki se je začel v petek na dvorišču Palače De Grazia v Gorici. Festival, ki sovpada z 12. Slovenskim festivalom kamišibaja in se bo zaključil danes, je vrhunec projekta Zgodbe na papirju, pri katerem sodelujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Društvo kamišibaj Slovenije, Skupnost družin Sončnica, NŠK, Zavod Cankar-Vega-Zois, Združenje CTA iz Gorice in kamišibaj skupina Furje z Burje.

Petkov predfestivalski dogodek na polnem dvorišču Palače de Grazia je gledalcem ponudil priložnost spoznavanja različnih zgodb v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Dogodka sta se udeležila tudi oče in mati slovenskega kamišibaja, mag. Igor Cvetko in izr. prof. Jelena Sitar. »Zelo smo veseli, da lahko naš dvanajsti festival izvedemo v Gorici. Prišli smo do skrajnega roba slovenskega kulturnega prostora, kjer se je zelo lepo udomačil naš kamišibaj,« je povedala Jelena Sitar. Predstavnik občine Gorica, odbornik za kulturo Fabrizio Oreti, pa je poudaril pomen takšnih dogodkov v luči EPK 2025: »Odgovornost imamo, da ustvarjamo projekte, ki uspešno prenašajo pomembno kulturno in zgodovinsko bogastvo našega območja, ki nam je prineslo naslov Evropske prestolnice kulture 2025,« je dejal.

»Na kamišibajskih odrih, ki so manjši, vendar pa prav tako sporočilni kot gledališki odri, se je odvilo enajst predstav o zgodovinskem dogajanju 20. stoletja na Goriškem, s pripovedmi iz lokalne folkore in pričevanji preprostih, pa tudi bolj znanih ljudi iz našega prostora. V svet kamišibaja so gledalci vstopili s furlansko pesmico Ursule Parussule, ki jo je predstavil šestletni Ludovico Beltrame. Poleg nje so se na odru zvrstile furlanska pesmica Anìn anìn a nolis v izvedbi Sofie Beltrame, goriški ljudski pravljici Fagiolino v izvedbi Solange Degenhardt in Lo škrat beffato v izvedbi Terese Valentino in Rebeke Gregorič ter judovska pravljica Modri plašček, ki jo je prikazala Mirna Stopar. Prvošolčki Marlene Mauri, Ilenia Paviot, Lea Dissegna in Luca Musina so recitirali pesem Rdeči balonček Ljubke Šorli, Marco Fior in Ema Terpin pa sta predstavila pesem Sveti Martin na Krasu pesnika Giuseppeja Ungarettija. Na odru sta se zvrstili tudi dve prigodi iz življenja Maxa Fabianija z naslovom Na Fabianijevi poti, ki ju je uprizorila Vlasta Markončič in dve življenjski zgodbi: zgodba bratov Rusjan, ki jo je predstavila Slavica Radinja, ter zgodba o življenju grofice Lyduske de Nordis, ki jo je pripovedovala Sara Komavli. Prijeten večer je zaključila kamišibajkarka Silva Karim z zabavno predstavo Rahela in Pepe, v kateri je na humoren način posredovala gledalcem dve zgodbi o tihotapljenju čez mejo.

Glavni del programa je potekal včeraj v Svetoivanski ulici. Uradnemu odprtju festivala sta sledila jutranji in popoldanski družinski program, na katerem so si lahko gledalci ogledali kar 24 predstav, v večernih urah pa je bil program namenjen odrasli publiki. Danes ob 11. uri bo v Svetoivanski ulici okrogla miza Kamišibaj onstran slovenskih državnih meja, ki jo bosta vodila izr. prof. Jelena Sitar in mag. Igor Cvetko. Zaključek festivala bo opoldne; na sporedu bo predstavitev dobitnika zlatega kamišibaja lanskega leta, sledili bosta podelitev priznanj za izjemne predstave in razglasitev letošnjega zlatega kamišibaja, najvišje nagrade za najboljšo predstavo.