Kljub suši in vročini je letina obetavna

Vinarji se soočajo z vročo, suho in do neke mere ekstremno letino, ki pa je kljub vsemu obetavna. Tako v Brdih kot na Krasu je pomanjkanje vode najprej v pomladanskem času, še huje pa od junija dalje, bila prava nočna mora številnih kmetij. Namakanje in agronomske prakse pa so vendarle obrodile zaželene sadove, saj se proizvajalci strinjajo, da bo letina – kljub vsem težavam – kakovostna.

Če se je še ob začetku poletja obetala izredno zgodnja trgatev, so izjemoma visoke temperature in skromne padavine nekoliko zaustavile zorenje grozdja. Predsednik Združenja proizvajalcev rebule z Oslavja Martin Figelj napoveduje, da se bodo v vinograde podali okrog 25. avgusta, ko bodo začeli s sivim pinotom, saj je ta običajno prva sorta, katere se lotijo škarje trgačev. »O količinah in o hektarskem donosu je sicer še prerano govoriti, kakovost pa je zagotovo dobra: cvetenje je bilo brezhibno, grozdje je zdravo. Dež, ki je padel ob koncu prejšnjega tedna, pa nas je dobesedno rešil. Letina je vsekakor v neki meri izjemna, saj res ne pomnim tako dolgega obdobja suše: leto 2003 je morda nekako primerljivo, tedaj pa je vsaj pomlad bila deževna. Letos smo se spopadali s pomanjkanjem dežja še pred poletjem. Poleg tega so bile padavine slabo razporejene: sušnim obdobjem so nato sledili nalivi,« razlaga predsednik.

V težavah so se sicer znašli tudi proizvajalci iz ravninskih predelov dežele, kljub temu, da razpolagajo z namakalnim sistemom. Zaradi izjemno nizkega vodostaja Soče (iz hidroelektrarne v Solkanu je ob koncu julija pritekalo skromnih štirinajst kubičnih metrov vode na sekundo) je konzorcij za melioracijo posoške ravnine od 28. julija dalje omejil količino vode za namakanje: kmetije v Ločniku, Moraru in Bračanu so na primer vse do 5. avgusta ostale brez vode.