Kamišibaj presega tudi jezikovne meje

Kamišibaj je odlično sredstvo za preseganje mej, tako političnih kot kulturnih, jezikovnih in osebnih. To je izšlo z okrogle mize, ki so jo priredili ob zaključku 12. Slovenskega festivala kamišibaja v Gorici. Festival, ki se je odvijal med soboto in nedeljo v Ulici Sv. Ivana, je bil vrhunec projekta Zgodbe na papirju, pri katerem sodelujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Društvo kamišibaj Slovenije, skupnost družin Sončnica, NŠK, zavod Cankar-Vega-Zois, združenje CTA in kamišibaj skupina Furje z Burje. Festival sta vseskozi povezovala člana gledališke skupine O’Klapa Ema Terpin in Marco Fior.

Po petkovem predfestivalskem večeru na dvorišču Palače De Grazia so v soboto v jutranjih urah v prostorih v Ulici Sv. Ivana uradno odprli 12. Slovenski festival Kamišibaja ob prisotnosti goriške podžupanje Chiare Gatta, podžupana mestne občine Nova Gorica Antona Hareja, umetniške vodje GO!2025 Nede Rusjan Bric, pedagoške svetovalke za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji Lare Pižent, župana občine Števerjan Marjana Drufovke, predsednika ZSKP Miloša Čotarja, direktorice NŠK Luise Gergolet in predsednice SCGV Emil Komel Franke Padovan. V imenu društva Kamišibaj Slovenije je spregovorila predsednica Jelena Sitar. Na festivalu se je za Zlati kamišibaj 2024 potegovalo 35 predstav, ki jih je izbral selektor Igor Cvetko. Te so se vrstile v dopoldanskih, popoldanskih – za otroke in družine – in večernih urah, ko so bile na vrsti predvsem zgodbe za odrasle. Kamišibaje si je ogledala strokovna komisija, ki so jo sestavljale režiserka Jasmin Kovic, gledališka igralka, pisateljica in pesnica Nataša Konc Lorenzutti in ilustratorka Ana Zavadlav.

Veliko orodje v mali škatlici

V nedeljo je bila na vrsti okrogla miza Kamišibaj onstran slovenskih državnih meja, ki sta jo vodila »oče« in »mama« slovenskega kamišibaja, in sicer Jelena Sitar in Igor Cvetko. Med okroglo mizo so imeli udeleženci možnost za razmislek o meji v svojih različnih pomenih, tako političnih kot osebnih. »Danes kamišibaj v svetovnem merilu prebija meje,« je bilo slišati med pogovorom, ki je izpostavil pomen kamišibaja kot gledališke zvrsti, ki v svojem malem presega najrazličnejše meje med kulturami, svetovi in tudi intimnostjo posameznika. Dejavnosti, ki so jih v sklopu projekta Zgodbe iz papirja organizirali na italijanskih šolah v Tržiču na pobudo Katerine Ferletič je odličen primer preseganja kulturnih in jezikovnih mej s pomočjo papirnatega gledališča.

Da je ta gledališka zvrst učinkovita pri prebijanju jezikovnih mej, so imeli možnost spoznati tudi udeleženci petkovega predfestivalskega večera, med katerimi so kamišibajkarji nastopili v treh različnih jezikih (slovenščini, italijanščini in furlanščini) in v časih tudi dvojezično, a pri tem ni nihče potreboval prevajanja, saj se je iz ilustracij tako ali drugače razumelo zgodbo v celoti.

Pri ustvarjanju kamišibaja pa tudi avtor presega svoje intimne meje, saj se lahko sprašuje o svoji identiteti in to tudi prelije z ilustracijami na papir. Kamišibaj je torej »veliko orodje v majhni škatlici«, kot je povedala Jelena Sitar ob zaključku okrogle mize.

Po okrogli mizi je bil na ogled Zlati kamišibaj 2023 Tja med ljudi bova, deklica, šla, ki sta ga uprizorila Vanja Iva Kretič in Boštjan Oder z ilustracijami Uršule Skornšek. Njene ilustracije so bile tudi na ogled v Močnikovem domu.

Ljudski motivi navdihujejo

Sledilo je težko pričakovano nagrajevanje in razglasitev Zlatega kamišibaja 2024, ki ga je tričlanska žirija letos podelila Dragici Ropret Žumer za priredbo gorenjske ljudske Šuštar in smrt, ki se je »izkazala z odlično spretnostjo za domala filmski prikaz ljudskega motiva«. Posebno priznanje so prejeli Jerca Cvetko za avtorski kamišibaj Abrakadabra, Silva Karim za ljudsko zgodbo iz Vipavske doline Fige, Jure Engelsberger za priredbo po ljudski zgodbi Smrt in čevljar, Metka Damjan za zgodbo Mlada kura in kokot z ilustracijami Marka Kočarja in Maje Grabrijan ter Katerina Ferletič za ljudsko iz Doberdoba Padi!, kateri gre tudi velika zasluga za organizacijo in izpeljavo celotnega dogodka.