Vrt na balkonu ali okenski polici

V teh dneh prisilne karantene se človek zaveda, kaj pomeni prostost. Kdor ima vrt, sodi prav gotovo med srečneže, saj si lahko privošči tačas drugače še nedovoljeno, a nadvse dragoceno prosto gibanje na zraku. Pa še dela mu ne zmanjka, tako da se z dolgčasom najbrž ne sooča. Kdor se mora zadovoljiti s svojimi štirimi hišnimi stenami, pa se kratkočasi drugače ... Ali pa ne, saj si lahko »vrt« uredi tudi na balkonu ali na okenskih policah - nekaj gibanja bo pri tem opravilu vseeno potrebnega, pa tudi čas bo hitreje minil.

ZDRAVO IN DOMAČE

Kje bi se lotili, smo vprašali openskega vrtnarja in (brezposelnega) naravoslovnega vodiča Marka Zupana, ki dela v vrtnariji pri Sv. Ivanu. Slednja je bila doslej po vladnih smernicah zaprta, po novem pa bo v torek znova odprla svoja vrata, vrtičkarjem (in zaposlenim) v veselje.

»Kdor razpolaga z majhno teraso ali balkonom se lahko preizkusi tudi v gojenju zelenjave. V prvi vrsti potrebuje dovolj prostorne vaze, zlasti, če se odloči za paradižnike ali kumarice, tako da ima rastlina nekaj več zemlje, okvirno vsaj 30 centimetrov v globino. Rastline pa ne gre gosto saditi, saj potrebujejo prostor za zdravo rast,« je svetoval sogovornik.

Kar zadeva sajenje, je zdaj čas primeren za radič, salatino in rukolo, pa tudi sadike solate si lahko vsak nabavi in presadi v vazo ali korito; za presajanje sadik paradižnika ali kumaric pa je Zupan svetoval, naj se počaka še vsaj en mesec - čeprav se lahko glede na toplejša vremena, na kakem mestnem balkonu na sončni legi lahko že pojavi tudi paradižnik. »Navadno bi rekel, da smo za sajenje slednjih že v zamudi, saj potrebuje sadika paradižnika ali kumarice poldrugi mesec, da se razvije. Glede na to, da imajo nekateri ljudje sedaj obilo časa, se vseeno lahko preizkusijo tudi v tem. Za paket semen gre odšteti le 1,20 evra, semen pa je v njem na pretek, tako da ni take škode.« V isti sapi pa je dodal, naj se upošteva rok zapadlosti semen, saj stara semena težje uspejo. Sicer je tudi odvisno od tega, ali smo jih hranili na suhem in pri konstanti temperaturi. »Vsekakor pa velja, da je boljše nabaviti dobre zdrava in kakovostna semena oz. sadike: če se že posvečaš vrtnarjenju, potem to dejal za dober rezultat.«

KAJ POTREBUJEMO?

Zemljo, zalivalnik, rokavice, lopatico ali motiko, sicer pa si lahko pomagamo tudi z običajno žlico - saj je zemlja iz vreče rahla, je naštel. Pa tudi bambusove palice ali karkoli za oporo paradižnikom. »Dodatnih gnojil ne potrebujete, saj ima zemlja v vrečah čisto dovolj organskih snovi, načeloma pa naj ne bi bilo treba skrbeti niti za morebitno škropljenje,« je ugotavljal in dodal, da bi bil dodatek bakra potreben le če listje porjavi.

Kaj še? Zalivanje naj bo zmerno. »Če opazimo, da se je zemlja površinsko posušila, še ne pomeni, da moramo rastlino nujno zaliti. Vsak naj prej poskusi s prstom: če je zemlja spodaj vlažna, rastlina ne potrebuje dodatne vode. Če ste rastlino posadili v manjšo vazo, jo lahko poskusite dvigniti - če je težka, pomeni, da ste z vodo kar pretiravali.« Načeloma pa - raje malo in redno.

ZA NAŠE KUHARICE

Seveda ga ni vrta - pa čeprav majhnega - brez začimb in dišavnic, ki so v kulinariki vedno dobrodošle. V lončenih vazah na okenskih policah imajo gospodinje najraje peteršilj, baziliko, drobnjak, origano, majaron in rožmarin - ta čas je primeren tudi zanje: trpežne sadike presadimo in uspevale bodo. Seveda ne gre pozabiti na jagode, ki prav tako lepo uspevajo v koritih in bogato obrodijo. In cvetje? Pri tem je izbira skorajda neomejena, pravzaprav je vezana edinole na okuse posameznika. »Polno je živobarvnih trobentic in dišečih pelargonij, sicer pa smo še v času za sajenje aster ali orlic ter mešanic spomladanskih cvetlic. Še so na voljo jesenske čebulice, za tulipane pa smo že pozni, saj že skoraj cvetijo.«