Vinogradom vračajo nekdanji sijaj

»Če zobu časa uspeš odtrgati tudi le manjšo nekoč obdelano površino, si že storil veliko.« Prepričanje nekaterih tržaških vinogradnikov kaže na veliko zadoščenje, ki ga prinašajo rezultati dolgega - in večkrat povsem ročnega - dela zato, da bo stoletni vinograd spet pridobil nekdanji sijaj. Čiščenja in preureditve zapuščenih zemljišč v proseškem in kontovelskem bregu so se pred približno desetimi leti lotili nekateri člani društva Prosekar z namenom, da bi propadanju odtrgali nekaj terasastih površin in tam gojili bele sorte za pridelavo penečega vina. Postavili so tudi nove vinograde, doslej pa so propadanju odvzeli približno dva hektarja zemljišč.

Zapuščeni tudi 50 do 60 let

»Gre za delo, ki je zelo zahtevno. Terasaste površine v proseškem in kontovelskem bregu – mi jih imenujemo paštni – so visoke tudi do dva metra oziroma dva metra in pol, to se pravi, da je tu veliko zemlje. Če je taka površina več let neobdelana, recimo tudi 50 do 60 let zapuščena, na njej zraste veliko rastlinja, lahko zrastejo celo drevesa. Ker pa se paštni pogosto nahajajo v povsem odročnih krajih, delo poteka večinoma ročno,« je delo v starejšem vinogradu začel opisati Marko Rupel, član društva Prosekar, ki se je skupaj s približno 15 člani odločil, da se loti čiščenja neuporabljenih parcel. »Seveda, lažje je v primerih, ko gre za manj časa zapuščen vinograd in ko v glavnem zamenjaš stare trte z novimi,« je dejal.

Delo poteka večinoma samostojno, ko gre za zahtevna popravila, si ekipa tudi pomaga. »To se na primer zgodi, ko je treba popraviti suhe zidke, ki so se sesuli,« je povedal Rupel. Ker je društvo Prosekar pred leti tudi priredilo več tečajev suhozidne gradnje, poteka popravilo suhih zidov na parcelah, tako kot nekoč, kamen na kamen.