V jami lažje zadihajo tudi kronični pljučni bolniki

Ali ste vedeli, da lahko mikroklima v jami blagodejno vpliva na dihala? Danosti kraškega območja že več kot 30 let s pridom izkorišča Bolnišnica Sežana, ki v jami, sicer umetnem rovu iz 2. svetovne vojne, zdravi bolnike s kroničnimi dihalnimi boleznimi.

Takoj na začetku moramo bralce opozoriti, da se rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov v sežanski jami izvaja le v slovenskem javnozdravstvenem sistemu. To pomeni, da program ni na voljo samoplačniško in za tiste, ki nimajo slovenskega zdravstvenega zavarovanja. Na tovrstno rehabilitacijo paciente, ponavadi kronične bolnike z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo, napoti osebni zdravnik ali pulmolog.

»Rov so leta 1945 kopali vojaški ujetniki, da bi ga uporabljali kot zaklonišče,» je Primorskemu dnevniku pojasnila fizioterapevtka Silvana Janežič, ki z drugimi specialisti interdisciplinarne ekipe vsak mesec skrbi za rehabilitacijo novih bolnikov. Da podnebje v jami blagodejno vpliva na dihala, so v 40. letih že ugotovili v Nemčiji.

»Jama je dolga 240 metrov, osrednji del pa je globok približno 14 metrov. Za kraško jamo je značilno, da ima visok odstotek relativne vlažnosti, kar ugodno vpliva na dihalne poti,» je razložila Janežič. Poleg tega je v jami zrak čist, saj ni onesnaženosti zunanjega sveta, prahu in alergenov, blagodejno okolje pa omogočajo tudi koncentracija negativnih ionov in stalna temperatura skozi vse leto, med 12 in 14 stopinjami Celzija.

Štiri tedne v jami

Pacienti, ki prihajajo iz vse Slovenije, v Sežani preživijo štiri tedne. V tem času so hospitalizirani v oddelku, ki jim je namenjen, tisti, ki so iz okolice, pa se tudi dnevno vozijo na rehabilitacijo. Ta poteka vsako jutro (od ponedeljka do petka in dve izmed štirih sobot) v jami. Vsak mesec se posvečajo od 14 do 18 pacientom.

»Vsak dan v jami preživijo štiri ure, tu se izvaja program s fizioterapevtom, bolniško sestro, zdravnikom, socialno delavko in dietetičarko. Imeli smo tudi psihiatra, ki ga zaradi preobremenjenosti ni več, a bi bila takšna figura še kako potrebna,» je prepričana Janežič.

Pacienti se namreč večkrat bojijo težkega dihanja in da bi jih lahko doletel napad; zato jih je večkrat strah, da bi šli v družbo ali tudi v trgovino. Tudi zato v sklopu programa rehabilitacije gredo na enodnevni izlet, kar jim med drugim pomaga pri socializaciji. »Z zdravstveno vzgojo jim pomagamo prebroditi težko dihanje in sram,» je izpostavila sogovornica.

V jami so pacienti deležni tudi fizioterapije: »Najprej je na vrsti sproščanje, nato dihalne vaje. Šest minut hodijo, nato pa so na vrsti različne vaje za celo telo, z žogo, utežmi, elastičnimi trakovi ... Vsak je razred zase in potrebuje različno vadbo.«

Cilj je, da so na koncu rehabilitacije pacienti bolj samozavestni, da znajo uporabljati vdihovalnik in dihati v primeru napada ali poslabšanja bolezni, saj morajo dihati s prepono, da tako predihajo cela pljuča. A za to, da kronični bolniki živijo kvalitetno življenje, ni zaslužna le rehabilitacija v jami, ampak tudi znanje, dobra zdravila in upoštevanje tega, kar se pri rehabilitaciji naučijo, poudarjajo v bolnišnici.

V Sežani je trenutno edina bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov. Med pacienti imajo večinoma starejše osebe, včasih pa tudi dvajsetletnike. Nekateri pridejo na rehabilitacijo enkrat, drugi, ki imajo težji potek bolezni, pa tudi večkrat.

Bolnišnica Sežana se je odločila, da včeraj, ob občinskem prazniku, jamo odpre za obiskovalce. Vanjo je radovedneže spremljala Silvana Janežič, še pred tem pa so prisluhnili nasvetom za zdravo prehrano, ki jih je podala Ramajla Olenik. Zbrane je pozdravila tudi v.d. direktorja Bolnišnice Sežana Vanja Debevec, ki se je veselila, da lahko obiskovalcem predstavijo, kaj nudita Kras in kraško podzemlje.