Prva je odprla vrata med prvo svetovno vojno

»Otvoritev slovenske knjigarne. Danes zjutraj otvori znani naš rojak in pisatelj, g. Jaka Štoka, novo knjigarno in trgovino s papirjem, v Ulici Molino piccolo štev. 19, v hiši kavarne »Nuova York » . V trgovini bo zaloga vseh šolskih in pisarniških potrebščin, antikvarijat in izposojevalnica knjig. Prepričani smo, da bodo vsi Slovenci in Slovani sploh z veseljem podpirali to mlado in potrebno slovensko podjetje.«

S temi besedami je dnevnik Edinost 14. septembra 1914 pospremil začetek poslovanja prve slovenske knjigarne v Trstu, ki se je nahajala v bližini križišča med današnjima ulicama Carducci in Milano. Bila je na številki 37 današnje Ulice Milano. Pravzaprav je bila to prva izrazito slovenska knjigarna, pred njo pa je že delovala slovanska oziroma hrvaško-slovenska papirnica in knjigarna Gorenjec.

Knjigarnar v Zagrebu in Trstu

V neposredni bližini Štokove knjigarne, in sicer v Ulici Valdirivo 40 na vogalu z Ulico Mercadante 1, je namreč že od začetka septembra 1907 delovala »slovanska knjigotržnica in prodajalnica papirja tvrdke Josip Gorenjec«, ki se je leta 1911 preselila v bližnjo Ulico Caserma 16 (danes Ul. XXX Ottobre 16). To prvo slovansko knjigarno, ki so jo imenovali tudi »hrvatsko-slovenska knjigotržnica«, je opremil tržaški obrtnik Josip Rože in je bila po pisanju Edinosti »res krasna in elegantna na diko in ponos tržaških Slovanov«. Pobudo za njeno odprtje je dalo Hrvatsko društvo za pučku prosvjetu. Lastnik knjigarne je bil konzorcij Josip Gorenjec & Co., vodil pa jo je Josip Gorenjec, dolgoletni poslovodja največje Hartmanove knjigarne v Zagrebu, ki je imel veliko izkušenj in se je preselil v Trst.

Zadnji razpoložljiv podatek o njej je za leto 1917, po prvi svetovni vojni pa ni več omenjena in je verjetno zaprla. V italijanskih virih je bila vedno navedena kot »cartoleria e libreria slava«.

Knjigarna Gorenjec se je ukvarjala tudi z zalaganjem slovenskih razglednic Trsta in je izdala nekaj publikacij.

Vsestranski Jaka Štoka

Kontovelec Jaka Štoka (1867-1922) je bil mnogostranska osebnost: ustanovitelj prvega kulturno-prosvetnega društva in gospodarskega društva v domači vasi, pevovodja, režiser, eden izmed glavnih pobudnikov ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu in prva leta njegova gonilna sila, lastnik prve slovenske tržaške knjigarne in papirnice in tudi založnik. Leta 1914 je stopil na samostojno podjetniško pot, potem ko je bil več let zaposlen v odvetniški pisarni Gregorin-Slavik kot administrativni vodja pisarne. Septembra leta 1914 je bila že v polnem teku prva svetovna vojna, razmere gotovo niso bile naklonjene novemu podjetju, kljub temu pa je s svojo podjetniško žilico varno prebrodil vojna leta in celo zaplaval v založniške vode.

Izdajanje publikacij v slovenščini se je v Trstu razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja. Glavni izdajatelji so bile posvetne, cerkvene in šolske oblasti, razna slovenska društva in gospodarske ustanove, katerim sta se pridružili še politično društvo Edinost in tiskarna Viktorja Dolenca. Precej je bilo tudi samozaložb.

Štokovo podjetje je bilo verjetno prvo, ki se je načrtno spoprijelo z založniško dejavnostjo. Izkušnje pri izdajanju knjig si je Štoka nabral že v preteklih letih, ko je v samozaložbi tiskal nekaj svojih uspešnejših dramskih del.

Nadaljevanji bomo objavili v petkovem in sobotnem Primorskem dnevniku in na spletu.