Pretresljive zgodbe afriških deklet vojakinj

Vztrajnost in pogum sta med lastnostmi, ki odlikujejo dobre novinarje. Obeh gotovo ne primanjkuje Antonelli Napoli, italijanski novinarki, ki z raznih koncev sveta poroča za dnevnik La Repubblica, spletni Huffington Post ter reviji Limes in Vanity Fair. Dobro pozna afriško celino, vodi revijo Focus on Africa in je članica društva Articolo 21.

Pred enim letom so novinarko v Sudanu pridržali in nato izpustili, junija pa ji je tamkajšnja Muslimanska bratovščina zagrozila, naj se ne vrne v državo, v kateri se po strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Omarja Baširja začenja težavna demokratična tranzicija. Za grožnje, zaradi katerih so jo italijanske oblasti zaščitile, pa se ni preveč zmenila: avgusta se je vrnila v Sudan in nadaljevala svoje delo.

V soboto je v tržaški kavarni San Marco predstavila svojo zadnjo knjigo L'innocenza spezzata (Prelomljena nedolžnost), ki je izšla pri založbi Gorée. Gre za resnično in žalostno zgodbo o dvanajstletni Suleyi in pretresljivem nasilju v Ugandi v začetku 90. let. V slovenskem prevodu pa je leta 2015 pri založbi Družina izšla njena knjiga o sudanski obsojenki na smrt Moje ime je Meriam.

Z njo smo se pogovorili o zadnji knjigi in nesrečnih afriških otrocih vojakih, o politični tranziciji v Sudanu ter tudi o primeru Giulia Regenija, ki ga je prav tako spremljala od blizu.

Prepotovala si dober del Afrike. Predmet nove knjige pa so ugandski otroci vojaki, pravzaprav deklice.

Da, posebnost knjige je ta, da prvič obravnava manj poznano temo deklic vojakinj. Ta pojav je podcenjen, v resnici pa je odstotek deklic, izkoriščanih v vojne namene, visok.

Intervju preberite v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.