Tudi Slovenci podcenjevali tržaško desnico

Knjigo o zgodovini deželne avtonomije sta uredila Raoul Pupo in Patrick Karlsen, ki je v tržaški kavarni San Marcu predstavil njeno vsebino. Svoja razmišljanja so prispevali tudi štirje Slovenci in sicer Štefan Čok (Levo usmerjeni Slovenci in deželna perspektiva), Peter Černic (Slovenski katoličani, regionalizem in Krščanska demokracija), Ivo Jevnikar (Razvoj slovenskih nekomunističnih skupin v Trstu) in Rafko Dolhar (Slovenci v tržaških javnih upravah v času levosredinskih koalicij). V ta sklop sodi tudi prispevek Federica Tenca Montinija o projugoslovanskih komunistih v Trstu, od Londonskega memoranduma do afere Hreščak.

Karlsen, sodelavec Deželnega inštituta za odporniško gibanje in sodobno zgodovino, je na predstavitvi pojasnil, da sta Rim in Beograd v bilateralnih odnosih vedno izpostavljala vprašanja Slovencev v Italiji ter Italijanov v Jugoslaviji. Omenil je zelo pomembno vlogo tržaške KD, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja imela za cilj osamitev desnice in hkrati komunistov, ki so uživali veliko podporo med Slovenci. Pri teh ciljih je bila italijanska katoliška stranka le delno uspešna.

Ves demokratični tabor, vključno s Slovenci, je podcenjeval tržaški množični odklon Osimskega sporazuma, ki je za dolgo časa ohromil ne samo tržaško politiko, temveč tudi razvoj mesta.