Naučiti se reči hvala, priznati, da smo si bratje

Besedo »hvala« se človek nauči v vsaki družini in vsaki hiši, vendar se tudi dogaja, da nanjo pozabi in se mu zdi, da ima do vsega pravico in vse zahteva, tudi od Boga, to pa ga dela žalostnega in jeznega. Pomembno pa je reči »hvala«, ker smo se rodili v deželi, kjer vlada mir in kjer je zemlja obrodila sad, zahvaliti se vsem možem in ženam, ki so omogočili, da živimo in da je zemlja obrodila. Tako razmišlja tržaški škof Enrico Trevisi oz. škof Henrik, ki je v nedeljo, 5. oktobra, v stolnici sv. Justa v Trstu vodil slovesno somaševanje slovenskih duhovnikov ob priložnosti tradicionalne maše hvaležnice slovenskih vernikov tržaške škofije.

Tudi letos so verniki pred oltar prinesli darove v obliki pridelkov, ki jih je zemlja obrodila s pomočjo človeških rok. Bogu se zahvalimo za sadove zemlje, je dejal škof Henrik, ki je tudi poudaril, da je vsaka maša zahvala za božjo ljubezen, pri čemer je tudi omenil, da je v Italiji kar skoraj šest milijonov oseb, ki živijo v revščini. V prvi vrsti pa je izpostavil pomen hvaležnosti oz. zahvale za prejeto življenje in dobrine, ki jih Bog posreduje s pomočjo drugih oseb, ki se dajo na razpolago, naj bodo to starši ali poljedelci. Pri tem je poudaril, kako smo ljudje soodvisni eni od drugih in kako smo poklicani, da priznamo, da smo vsi bratje in da se moramo tudi naučiti živeti kot bratje. Tudi Cerkev potrebuje skupno sodelovanje pri izgradnji nečesa velikega in pri tem vsak lahko da svoj doprinos: če tega ne bo, bo skupnost bolj siromašna, Cerkev pa grša in ne bo mogla izvajati svojega poslanstva. Zato so kristjani poklicani, da opravijo svoje, saj, če se ne bodo pokazali kot bratje, bo svet izgubil njihovo pričevanje. To bratstvo pa je treba gojiti vsak dan, je dejal škof Henrik med mašo, ki jo je sooblikovalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Janka Bana in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča ter skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so sicer sodelovali tudi kot bralci beril in zahval ter prinašalci darov, ob škofovem mimohodu pa so oblikovali tudi tradicionalni špalir. Bogoslužje je drugače obogatila tudi prisotnost narodnih noš in pritrkovalske skupine Turn iz Mačkolj.