Seznanili so se s stanjem narodne skupnosti

Člani Svetovalnega odbora Sveta Evrope, zadolženega za spremljanje izvajanja Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, se v tem tednu mudijo v Italiji, da bi preverili, kakšno je v tej državi stanje glede izvajanja omenjene konvencije. Obisk se je začel 7. aprila na Sardiniji, danes, 8. aprila, pa so se trije strokovnjaki odbora – Ingeborg Birnie-Havenga, profesorica na univerzi v Glasgowu na Škotskem (na predlog Nizozemske), Erzsebet Sandor-Szalay, nekdanja varuhinja pravic narodnih manjšin na Madžarskem (na predlog Madžarske) in Detlev Rein, nekdanji direktor urada za manjšine pri nemškem zveznem kanclerju (na predlog Nemčije), ki jih je spremljal član sekretariata pri Svetu Evrope Maxime Huot – na obisku v Trstu seznanili s položajem slovenske narodne skupnosti in izvajanjem njene zaščite, medtem ko bodo 9. aprila preučili položaj furlanske in nemške skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, nakar bodo odpotovali v Rim.

Članom odbora SE so na današnjem srečanju, ki je potekalo v prostorih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, položaj Slovencev v Italiji orisali predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik Marko Pisani, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, ter predstavnica Slovencev iz videmske pokrajine Iole Namor. Odprtih vprašanj, ki so jih predstavniki različnih realnosti manjšine orisali strokovnjakom SE, je bilo kar nekaj: med temi so še vedno pomanjkljivo spoštovanje pravice do rabe slovenščine v odnosih z javno upravo, ne povsod vidna dvojezičnost, pomanjkanje priznavanja v tujini doseženih študijskih oz. strokovnih naslovov, vprašanje zagotovljenega zastopstva v izvoljenih telesih na deželni in državni ravni, pouk slovenščine oz. krajevnih govoric v šolah v videmski pokrajini, uporaba slovenščine na sejah izvoljenih teles, kjer se zlasti postavlja problem rabe na sejah tržaškega občinskega sveta, pomen čezmejnega povezovanja za krajevno prebivalstvo in vloge Evropskih združenj za teritorialno sodelovanje ter prizadetost krajevnega prebivalstva ob ponovni uvedbi kontrol na slovensko-italijanski meji, uporaba slovenskih črk in pravilno zapisovanje slovenskih imen in priimkov, demografski padec, ki ogroža tudi slovenske oz. dvojezične šole, čeprav je italijanska država pri načrtovanju racionalizacije šolske mreže odstopila od namere, da bi združila nekaj ravnateljstev. Na podlagi zaščitnega zakona slovenske organizacije in ustanove še vedno prejemajo nekaj več kot deset milijonov evrov letno, čeprav bi jih morale, če bi upoštevali rast inflacije, zdaj prejemati dobrih 14 milijonov. Pa še kakih 20-25 odstotkov te vsote ne gre organizacijam, ampak financiranju dejavnosti na področju rabe slovenščine v javni upravi: dežela FJK je sicer oblikovala mrežo za slovenski jezik in ustanovila Centralni urad za slovenski jezik, pri čemer slednji deluje zelo dobro, pri mreži pa se opažajo kritičnosti, kot npr. zastarele naprave za tolmačenje, pomanjkljivo delovanje jezikovnih okenc ter pomanjkanje usposobljenega osebja, tudi zaradi nestalnega vira financiranja. Pri nastopu slovenskih predstavnikov so se pokazali tudi različni pogledi glede reševanja vprašanja zastopstva manjšine v izvoljenih telesih. Govor je bil tudi o nezadostnem kritju signala slovenskih oddaj državne radiotelevizije RAI na ozemlju, kjer prebiva manjšina ter o vprašanju transparentnosti financiranja za slovenske oddaje.

Člane odbora SE je zanimalo tudi vprašanje krčenja finančnih sredstev za Primorski dnevnik, ki je na srečanju s predstavniki manjšine ostalo brez odgovora. V večji meri so se gostje s tem seznanili na popoldanskem obisku v uredništvu Primorskega dnevnika, kjer so v razgovoru z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom, prokuristom Štefanom Semnom in bivšim odgovornim urednikom Bojanom Brezigarjem spoznali delovanje dnevnika, ki ni samo medij, ampak tudi referenčna točka, ki povezuje različne realnosti narodne skupnosti s posebno skrbjo za jezikovni aspekt in mlade, ki predstavljajo tudi prihodnost Primorskega dnevnika. Le-ta ima razmeroma mlad kolektiv, v katerem je srednja starost 40 let, polovico pa sestavljajo ženske.

Člani svetovalnega odbora so popoldne obiskali tudi deželno vlado FJK, kjer so se sestali z odbornikom za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolom Robertijem, tržaškim županom Robertom Dipiazzo in direktorjem deželne agencije za furlanski jezik Arlef Williamom Cisilinom. Kot so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade, je odbornik Roberti izrazil ponos nad prisotnostjo manjšin v FJK (poleg slovenske sta tu še furlanska in nemška skupnost), ki zagotavlja pogoje za posebno avtonomijo te dežele. V FJK deluje več jezikovnih okenc za furlanski in slovenski jezik, dežela tudi nudi prispevke za bogatitev vzgojno-izobraževalne ponudbe oz. pouka manjšinskih jezikov s posebnim ozirom na štirijezičnem pouku v Kanalski dolini.