Na božičnem sejmu veliko izbire in kakovosti

»Mislil sem, da bo drugače.«, »Pričakovali smo večji obisk ...« in »Tu na severu se ne znate zabavati!«je le nekaj iskrenih misli, ki so nam jih včeraj zaupali sejmarji na praznično okrašenih stojnicah okoli cerkve sv. Antona. Enomesečni tržaški božični sejem je dva tedna po odprtju nekako postal del mestnega vsakdana in najbrž zato je čez dan postajanja pred lesenimi hišicami s sicer zelo raznoliko in kakovostno ponudbo precej manj kot 8. decembra, ko se ob njih trlo obiskovalcev.

Ob našem včerajšnjem obisku sejma je bilo vzdušje kljub bližini božiča dokaj hladno. Prodajalci pa se niso zares pritoževali, konec koncev danes in jutri računajo nakupovalni naval, razložili so nam, da »je proti večeru bolj živahno«, vendar v isti sapi so še poudarjali, da so na splošno pričakovali več strank.

Bolj gledajo kot kupijo

Na obisk enajstega tržaškega božičnega sejma, ki letos traja od 8. decembra do 7. januarja, smo se odpravili včeraj pozno dopoldne. Tradicionalnega hitenja po opravkih je bilo na Borznem trgu na zadnji delovnik pred prazniki resda manj kot običajno in tudi terase lokalov so bile presenetljivo prazne. Zvočniki so spuščali na trg klasične orkestrske melodije z avstrijskim pridihom, prodajalci na stojnicah pa so v glavnem gledali za mimoidočimi.

Svoje radovedne poglede je slovenski suhi robi – od kuhalnic do metel, sit in pručk – namenilo resda veliko ljudi, ki pa so večinoma kmalu krenili dalje. Podobno se je dogajalo okoli stojnic s šali, rokavicami, kapami in puloverji, katerih kakovost je že na prvi pogled bistveno višja od tistih, ki smo jih lahko videli na Miklavževem sejmu na Akvedotu pred nekaj tedni. A morda je petek še vedno čas za oglede in ne za nakupe. Več zanimanja so bili deležni prodajalci bižuterije in skrbno izdelanih lesenih božičnih okraskov vseh oblik in barv. Za kuhano vino je bilo opoldne najbrž še prezgodaj, saj si ga je tu pa tam privoščil le kakšen turist.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.