Ljubezen in svoboda, kaj je lepšega. Eleonora Goruppi - ki z možem Alešem Grudnom na Krasu vzreja frizijske konje - je v tem duhu za Primorski dnevnik razložila: »Žrebički morajo odraščati svobodno, brez katerekoli oblike prisile. Obenem pa je tudi bistveno, da se od navsezgodaj navadijo na navzočnost človeka. Nujno morajo čutiti človeško toplino in naklonjenost.« V toplejših mesecih konje pasejo v bližini Saleža, kjer smo jo včeraj tudi obiskali. Novembra pa napoči čas za tako imenovano tranzimanso. Ko pritisne mraz črede in celotno dejavnost preselijo v Slivno oziroma v tamkajšnjo konjušnico.
Nase je par konjereje Gruden med drugim opozoril julija, ko je njun šele osemindvajset dni star žrebiček Joel Jarod van Stal Gruden na mednarodnem tekmovanju v Mavhinjah pometel s konkurenco in si na veliko presenečenje vseh prislužil naziv najboljšega italijanskega konja 2019. »Nizozemski sodnik rodovniške knjige frizijskih konjev Kfps (Koninklijk Friesch Paarden-Stamboe) je hotel nagraditi njegovo prihodnost in obetavnost. Čeprav je še zelo majhen, je namreč popolnoma očaral žirijo,« je povedala Eleonora Goruppi. Odnesel je čisto osmico za značilnosti pasme, le pol ocene manj v kasaški dirki, po šest točk in pol za hojo, zasnovo trupa in nog.
Na mavhinjskem tekmovanju pa so se izkazali tudi drugi »mali upi« konjereje Gruden. Na drugo mesto se je namreč le z majhno razliko pol točke uvrstila živahna Kassiopea, ki je med našim obiskom vseskozi očarano gledala fotografa in se z nežnim pogumom približevala, da bi jo božali po košati grivi. Na tretje mesto je pristal Julius Jimbo, medtem ko si je Hanna Van Stal Gruden prislužila posebno pohvalo zaradi izredne kakovosti.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.