Čakajo, da čas mine, razmere v centru pa so dostojne

Deset jih na starih blazinah poležava v senci dreves. »Tu čepimo cele dneve in čakamo, da čas mine,« ob našem prihodu pove mladenič, Pakistanec po rodu, ki je v sprejemnem centru na Božjem Polju nastanjen dober mesec dni. Tako kot ostali stanovalci kompleksa je tudi sam zaprosil, da mu Italija prizna pravico do mednarodne zaščite. Čas, med katerim čaka na odločitev pristojne komisije, večinoma preživlja v brezdelju. Poleg tečajev italijanščine, ki jih vodijo prostovoljci, na Božjem Polju drugih aktivnosti za begunce skorajda ni. Prav tako ni znano, kdaj bodo pristojni uredili vse potrebno, da bo lahko center sprejel predvidenih 150 gostov.

Bivalni pogoji so v centru za sprejemanje prosilcev za azil na Božjem Polju relativno dobri. Stanovalci, v večini gre za mlajše moške, spijo na pogradih v skupnih sobah, približno sedemdeset ljudi si deli dva tuša in štiri straniščne školjke. A prostori so, tudi sodeč po fotografijah, ki nam jih pokažejo na svojih mobilnih telefonih, dostojni. Nič primerljivega z Domom Malala pri Fernetičih, kjer beguncem (tudi otrokom) na glavo v spanju pada omet in kjer so tuši in stranišča v obupnem stanju.

Sprejeli bi jih lahko do 150

S prostorom, ki je v lasti Občine Trst, od julija 2024 upravlja tržaška prefektura. Za stanovalce begunskega centra skrbita organizaciji ICS(Italijanski solidarnostni konzorcij) in Karitas. Slednja skrbi za logistiko in razdeljevanje hrane stanovalcem, ICS pa beguncem v glavnem nudi pravno pomoč. Do nedavnega so s prostorom upravljali skavti združenja Amis, ki so na Božjem Polju domovali vse od osemdesetih let. Med pandemijo koronavirusa, ko so v t.i. skavtski hostel nastanili begunce za obdobje karantene, so skavti sklenili podnajemno pogodbo z ICS in Karitas. Občina Trst pa je spomladi predčasno prekinila konvencijo z združenjem skavtov in sprejemni center za dve leti predala v upravo prefekturi. Ta je prevzela stroške za komunalne storitve in vzdrževanje prostorov z izjemo ograj in grezničnega omrežja.

Ravno greznica pa baje predstavlja srž težav, zaradi katerih center ne more sprejeti predvidenih približno 150 prosilcev za azil. Kot je za Primorski dnevnik pojasnil predsednik solidarnostnega konzorcija Gianfranco Schiavone, so pristojni obljubljali izredna vzdrževalna dela, ki jih do danes ni bilo. Posledično lahko na Božjem Polju sprejmejo le približno 70 ljudi od predvidenih 150. Informacij o tem, kdo je odgovoren za izredna dela v begunskem centru, Schiavone ni želel deliti z mediji, napovedal je le, da bo več znano po velikem šmarnu. Ob »predaji« skavtskega hostla prefekturi je bilo sicer omenjeno, da naj bi za prilagoditev grezničnega omrežja poskrbela Občina Trst.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.