Sarah Andersen in njeni odkritosrčni milenijci

Temne, žive in skrbno naličene oči, kratki lasje, živobarvna majica s kratkimi rokavi in podobo Donalda Trumpa z napisom »impeach« (obtožite). Prijazna Sarah Andersen, 24-letna newyorška umetnica, deluje skromno in hkrati odločno. V tržaški kavarni San Marco, kamor je včeraj popoldne v dogovoru s svojim italijanskim založnikom BeccoGiallo »zašla« zadnji hip med gostovanjem na stripovskem festivalu v Trevisu, je na podpis mlade gostje čakala dolga vrsta njenih vrstnikov, milenijcev, pa tudi nekaj malce starejših obrazov, vsi z njeno knjigo v roki. Lik mladega dekleta, ki se redno pojavlja v njenih stripih Sarah's Scribbles (v prostem prevodu »Sarine čačke«: zbirki stripov sta bili že prevedeni v dvanajst jezikov, v slovenščino pa še ne), je namreč izredno priljubljen, saj na zabaven način razkriva mišljenje in šibkosti mladih, kar je njim samim očitno zelo všeč, ker se v teh malih vsakodnevnih dogodivščinah povsem prepoznavajo. Tik pred srečanjem z bralci smo se z nasmejano Sarah pogovorili o njenih stripih, ki so delno avtobiografski in opisujejo milenijce (generacijo mladih med 20. in 30. letom) v iskanju ravnotežja ob prehodu iz mladostniškega v odrasli svet.
Kdaj ste ustvarili lik milenijskega dekleta? Ali drži, da so vas poleg vsakodnevnih izkušenj navdihnile japonske mange?
Da. Stripe sem začela ustvarjati leta 2011, čeprav sem v svojo beležko vedno isti lik risala že vsa leta višje srednje šole. Na to moje dekle pa so res močno vplivale mange, predvsem Yotsuba in pa Ponyo iz risanega filma režiserja Hayaa Miyazakija. Ta dva lika sta zelo nedolžna in čustvena, kar sem vključila v svoj lik.
Ogromno ljudi bere vaše stripe, ker nihče drug jim ne prikazuje njihovih hib in težav na tako zabaven način. V vašem delu je torej precej psihologije, kajne?
Da, mislim, da je tako. Veliko je samoanalize, soočam se sama s sabo in s svojimi problemi. Pogosto izražam zelo osebna čustva, o katerih razmišljam, ker zadevajo moje osebno življenje.
Torej niste sramežljivi ...
Sem! Ampak ne bojim se deliti določenih stvari z bralci. (smeh)

Celotni intervju v petkovi tiskani izdaji Primorskega dnevnika