»Če občina misli, da je prebivalstvo na njeni strani, naj to preveri z referendumom«

Mesto že nekaj časa doživlja urbanistično renesanso. Postalo je privlačno za investitorje. Mnogi kupujejo stare palače in jih spreminjajo v hotele. Podobo in utrip mesta s svojimi načrti spreminjajo tudi mestne oblasti. Letos je tržaški turizem dosegel pomemben mejnik: Trst je obiskalo 1,5 milijona turistov. Zaradi večjih turističnih prihodov smo priča hitro spreminjajočemu se modelu oddajanja in najemanja stanovanj prek različnih platform, kratkoročne oddaje pa so povišale vrednost nepremičnin v središču mesta ter spremenila percepcijo investiranja v nepremičnine. Ob vsem tem razcvetu se avtomatično postavlja vprašanje, kako se upravlja mesto. Kako voditi mestno politiko, da bi bila ta v dobro večine občanov in občank? Beseda politika naj bi že od nekdaj pomenila upravljanje skupnih reči. Ali jo še vedno razumemo tako?

O tem smo poklepetali z arhitektom in urbanistom Markom Peterlinom, ki se ukvarja s proučevanjem politik preurejanja prostorov. Ljubljančan, ki ob vikendih prihaja v Trst, kjer si je ustvaril drugi dom, bo občasno za naš dnevnik pisal kolumno, v kateri bo komentiral aktualna vprašanja urbanega razvoja v Trstu. Podobne kolumne trenutno piše v okviru rubrike Mislim svoje mesto v časopisu Dnevnik. Eno od njih je pred časom namenil tudi Trstu. V njej je Trst označil za mesto kratkih poti. To pomeni, da je solidna izbira vsega, kar potrebujemo v vsakdanjem življenju, v Trstu večini prebivalcev dostopna peš.

Iz vaše kolumne v Dnevniku je jasno, da vam je Trst kljub številnim problemom, ki ga tarejo, všeč. Zakaj se vam Trst zdi mesto kratkih poti?

Zato, ker je mesto živo in vitalno tudi v okoliških četrtih in predmestjih, kamor turisti redko zahajajo. Povsod je polno majhnih trgovin, od pekarn in mesnic do trgovin z železnini ali elektroniko. Takih, v katere vstopiš, ko nekaj rabiš, vprašaš prodajalca, ki ti to stvar poišče v nekaj sekundah, in ti zraven da še kakšen nasvet. Tega v Ljubljani denimo ni več.

Vaš občutek je, da večina Tržačanov avta ne premika pogosto, ampak le, kadar je nujno potrebno. Meni osebno se zdi, da Tržačani brez avtomobila ne gredo nikamor. Od kod ta vaš občutek?

S profesionalnega vidika mi je Trst zadnja leta posebej postal zanimiv ravno zaradi tega. Kar je v Trstu drugače od večine evropskih mest, kaj šele ameriških, je, da imaš na voljo še vedno raznolik nabor storitev v bližini. Na peš temu pravimo. V tem se mi zdi Trst zelo sodobno mesto. Sicer ni mesto, ki bi slovelo po svoji naprednosti.

Nekoč je slovelo prav po tem.

Ja, res je. Pred sto in več leti je bilo eno najnaprednejših in največjih mest na tem koncu sveta. V zadnjih desetletjih je nato mesto izgubljalo tako pomen kot prebivalce. Ohranilo pa je to edinstvenost, da je vse storitve mogoče opraviti peš. V tem pogledu je Trst eno najsodobnejših mest.

Celoten intervju si lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku