»Priznam, da mi je nova vloga zelo všeč«

Števerjanski odbojkar Jernej Terpin zaključuje sončno leto v A2-ligi četrtič zapored pri vrhu. Krog pred koncem prvega dela je s Prato na drugem mestu. Terpin bo jutri med nominiranci za nagrado naš športnik.

Po 12. krogih ohranjate s Prato visoko drugo mesto. S prvim delom sezone ste verjetno zelo zadovoljni, kajne?

Zaključujemo res uspešen prvi del. To je bil tudi cilj, saj smo ciljali čim više. V klubu so z doseženim tudi zadovoljni, dobro pa vemo, da je prvenstvo še dolgo. Iz svojih izkušenj pri Bergamu dobro vem, da to še nič ne pomeni. Odločilni so play-offi, takrat je treba igrati najbolje.

V ekipi ste drugi najstarejši igralec. Kakšna je torej vaša vloga?

V bistvu sem letos prevzel vlogo, ki sta jo lani pri Vibo Valentii imela najstarejša igralca, Orduna in Cavaccini. Ob tem, da sem em drugi najstarejši, sem tudi tisti z največ izkušnjami. Zato sem zdaj jaz tisti, ki stopi do trenerja, četudi nisem kapetan, sem tisti, ki poseže v slačilnici in zdrami soigralce, če nismo trenirali dobro. Ostali soigralci stopijo do mene tudi med igro, ko smo v težavah. In priznam, da mi je ta vloga tudi všeč.

Je Grottazzolina pričakovano tam na vrhu? Po zadnjem nastopu ima pet točk več od Prate in sedem več od Cunea.

Pričakovano. Presenečenj ni bilo. Že pred začetkom sezone so vsi največ pričakovali od Grottazzoline, Cunea, Ravenne, Siene in Prate. In to so tudi ekipe, ki so tačas na vrhu od 1. do 5. mesta. Sam sem pričakoval kaj več od Brescie, ki pa se je v tem prvem delu borila s poškodbami.

Nekateri lanski soigralci pri Vibo Valentii igrajo letos v superligi. Ali vam je žal, da vas ni tam?

Ponudbe iz superlige lani nisem prejel. Ko se je Vibo Valentia po napredovanju odpovedala superligi, sem jaz takoj podpisal s Prato. Sploh nisem vedel, da bo potem ligo odkupila Catania in tam sestavila ekipo. Skratka, s svojo izbiro se ne kesam, saj nisem mogel vedeti, da bo šlo tako. V Prati pa sem res zelo zadovoljen. Trenerji so eni najboljših kar sem jih imel doslej. Obenem pa sem 50 minut od doma. Vsaj enkrat tedensko se lahko vrnem v Števerjan. Hkrati pa imam v Pordenonu vedno tudi domače navijače.

Celoten intervju lahko preberete v današnji tiskani izdaji Primorskega denvnika