Manj zdravstvenih storitev in daljše čakalne vrste

V Furlaniji - Julijski krajini se je število koriščenih specialističnih in laboratorijskih zdravstvenih storitev v petih letih zmanjšalo za dobrih 100.000. Če jih je bilo v letu 2018 704.689, se je to število lani zmanjšalo na 604.365, kar pomeni približno 14-odstoten padec na deželni ravni. Največji upad – 18,6 odstotka – so zabeležili na območju zdravstvenega podjetja za zahodno Furlanijo (Asfo), medtem ko je upad na območju podjetja za osrednjo Furlanijo (Asufc) 18,4-odstoten, precej manj pa je število storitev padlo na območju tržaško-goriškega podjetja Asugi, saj je bil upad 4,4-odstoten. To ugotavljajo pri deželnem sindikatu Cgil, kjer so včeraj dopoldne v Vidmu podatke predstavili in orisali deželni sekretar Michele Piga ter deželna sekretarja področnih sindikatov delavcev v javni upravi (Fp Cgil) in upokojencev (Spi Cgil) Orietta Olivo in Renato Bressan.

Čakalne vrste se daljšajo

Ob upadu števila storitev se tudi čakalne vrste v deželnem zdravstvu daljšajo iz leta v leto. Če so v letu 2018 izvedbo storitve v 80,29 odstotka primerov zagotovili v predvidenih rokih, se je to število lani znižalo na 60,75 odstotka, se pravi za skoraj 20 odstotkov manj. To pomeni, opozarjajo pri Cgil, da v skoraj 40 odstotkih primerov prihaja do zamud pri nudenju zdravstvenih storitev.

Še hujša je situacija, če se pogleda na storitve s prioritetno oznako B, katerih nudenje je treba zagotoviti najkasneje v desetih dneh. Če se je v letu 2018 to upoštevalo v približno 80 odstotkih primerov, se je to lani zmanjšalo na nekaj več kot 50 odstotkov. Stanje bi bilo še hujše, če bi se upoštevalo dejstvo, da se na nekatere storitve ni mogoče naročiti enostavno zato, ker jih ni na voljo, kar ni samo nesprejemljivo, ampak tudi nezakonito, poudarjajo pri Cgil, kjer opozarjajo tudi na ugotovitve portala Agenas, po katerih je bila FJK v prvem trimesečju leta 2023 dežela z najvišjim zmanjšanjem števila nudenih storitev v primerjavi z letom prej (za 11,2 odstotka manj).

Naravnost »mučna« pa je slika glede rakastih obolenj: časovni roki se upoštevajo v manj kot 75 odstotkih primerov, položaj pa se dodatno poslabša v primeru najbolj kritičnih patologij.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.