Zdaj pa zaskrblja še mišja mrzlica

V Sloveniji so v zadnjih tednih zabeležili porast primerov mišje mrzlice, kar se med drugim dogaja tudi v mnogih drugih državah, med drugim tudi v nekaterih predelih Italije, če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in pozivih zdravstvenih oblasti. V Sloveniji je letos za razliko preteklih let bolezen razpršena po vsej državi, medtem ko je, denimo, leta 2019 prevladovala na vzhodu. Nekateri strokovnjaki jo pripisujejo tudi večjemu razmnoževanju glodalcev, čemur lahko pripomorejo bodisi naravni vzroki, kot je cikličnost, bodisi klimatskim ali drugim spremembam.

Kakorkoli že, NIJZ je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Do danes so potrdili več kot 200 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. Po številu prijav izstopata primorska in notranjska regija. Povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah in okoli 44 pri moških.

Diagnostika je urgentna, je izpostavila predstavnica NIJZ, tako da se poleg diagnostike novega koronavirusa letos ubadajo še z diagnostiko hemoragične mrzlice.

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Na NIJZ svetujejo čim manj stikov z glodalci, dalj časa zaprte prostore pa je treba pred začetkom čiščenja temeljito prezračiti in razkužiti z raztopino klornega razkužila. Pi tem svetujejo uporabo zaščitne maske in rokavic iz lateksa.