WWF in LAS Kras za preprečevanje požarov

Globalno segrevanje povečuje možnost izbruha močnih, pogostih in težko obvladljivih požarov, ki ob pustošenju krajine povzročajo tudi veliko gospodarsko in družbeno škodo. Tudi zmanjšanje aktivne prisotnosti človeka je prispevalo k zaraščanju Krasa, možnost izbruha obsežnih in dolgotrajnih požarov povečuje tudi prisotnost umetno ustvarjenih gozdov s posaditvijo borovcev in drugih iglavcev. Zato je znanstveni odbor okoljevarstvene organizacije WWF oblikoval dokument o tem, kaj naj se oz. kaj naj se ne naredi za preprečevanje požarov na Krasu, obenem je nastal tudi predlog popravka, ki bi ga vključili v prihodnji proračun Dežele Furlanije - Julijske krajine in po katerem bi Lokalni akcijski skupini Kras podelili finančni prispevek v višini pet milijonov evrov za izvedbo preventivnih ukrepov.

Dokument in popravek so predstavniki WWF in LAS Kras danes dopoldne predstavili v Novinarskem krožku v Trstu, oba pa sta posledica srečanja, ki je pred nekaj tedni potekalo v Medjevasi, na katerem so udeleženci sklenili oblikovanje skupnega dokumenta za javne uprave, pristojne za načrtovanje in upravljanje z naravnim okoljem v FJK. V svojem dokumentu WWF med potrebnimi ukrepi navaja pripravo zemljevida ozemlja, vzdrževanje, preventivno sečnjo, preprečevanje širjenja invazivnih rastlinskih vrst, oblikovanje standardiziranih in poenostavljenih postopkov, izpopolnitev kadrovske zasedbe osebja gasilcev in gozdne službe, pripravo načrta za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000, pripravo čezmejnega Interreg projekta skupaj s Slovenijo za upravljanje gozdov in preprečevanje požarov ter ozaveščanje in informiranje prebivalstva.

Kaj pa ne bi smeli narediti? Na primer ukrepati pozno, namenjati preventivi nezadostna finančna sredstva, pogozdovati z novimi vrstami, ne da bi bili pozorni na take vrste, ki so kompatibilne s podnebnimi spremembami, dalje načenjati podrastje v listnatih gozdovih, ukrepati na območjih, kjer so prisotne živalske vrste, vezane na t.i. zrele gozdove, kot so npr. dnevne ujede in žolne ter uvajati ukrepe brez soudeležbe prebivalstva oziroma krajevnih skupnosti.

Po grobem izračunu, ki so ga naredili pri LAS Kras, bi morali ukrepom za vzdrževanje kraškega območja in preprečevanje požarov nameniti 133 milijonov evrov, vendar bi denar, vložen v preventivo, preprečil veliko večjo škodo, ki jo požari povzročajo krajevnemu naravnemu okolju, gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Tako pri WWF kot pri LAS Kras pa menijo, da bi morala biti do tega pozorna v prvi vrsti Dežela FJK. Spričo tega je nastal predlog popravka, po katerem bi Dežela LAS Kras namenila za leto 2023 finančni prispevek v višini pet milijonov evrov za odstranjevanje izumrlega oz. suhega rastlinja na območjih, ki jih je prizadel požar, dalje za preventivno sečnjo, obnovo od požarov poškodovanih zemljišč ter za ukrepe, ki gredo v smer ozaveščanja prebivalstva.