»Volitve v Nemčiji bodo prelomne za celo Evropo«

Nemci se danes odpravljajo na volišča, kjer jih čakajo predčasne parlamentarne volitve, ki bodo prelomne, ne samo za Nemčijo, a za celo Evropo, tudi v luči nove politike, ki so jo pod Donaldom Trumpom ubrale ZDA, je prepričana Doberdobka Mara Gergolet, dopisnica iz Berlina največjega italijanskega dnevnika Corriere della Sera.

Ko sva se nazadnje slišala septembra lani, ste napovedali, da bodo šle tudi stranke, ki niso skrajno desna AfD, v smer zaostritve vprašanja migracij. To se je tudi zgodilo. So migracije res glavna tema te volilne kampanje?

Migranti so bili glavna tema vse do Münchenske varnostne konference in govora podpredsednika ZDA JD Vancea. Debata se je nato prejšnji teden kar naenkrat spremenila, v ospredje pa sta stopila varnost in evropski ustroj Nemčije. Vanceove besede so bile geopolitična bomba, ki je ustvarila veliko nelagodja in ogromno skrbi. Migrantska tema bo seveda ostala pomembna, pozitivno pa je, da si stranke glede tega vprašanja niso zelo narazen, tako da bo t. i. Große Koalition oz. velika koalicija, ki bo predvidoma vladala, lahko ukrepala na tem področju.

Lahko presenečenje zadnjih dni, vodja Levice (Linke) Heidi Reichinnek, ki je ostro napadla favorita za kanclerski položaj, voditelja CDU/CSU Friedricha Merza, postane neke vrste pomemben akter teh volitev?

Lahko. Zaradi nemškega volilnega sistema bodo samo štiri stranke gotovo prišle v parlament (CDU/CSU, AfD, SPD in Zeleni op.av.). Peta stranka, ki bi lahko prekoračila prag 5 %, bi lahko bila Linke, ki ji ankete napovedujejo 6 % glasov. Če bo vstopila v bundestag, se bo zvišal kvorum. Skratka, če Linke ne vstopi v parlament, bo enostavno sestaviti Große Koalition, če pa vstopi v bundestag, sploh ni gotovo, da bo Merz lahko vladal v veliki koaliciji. Linke je sicer za Nemce dosti bolj prebavljiva od levice Sare Wagenknecht (BSW), ki je nacionalpopulistična in v marsičem podobna skrajno desni AfD. Če v bundestag vstopi še Wagenknecht, bo težko imeti močno vlado in močan parlament. Linke bo sicer pri pomembnih odločitvah, kot so gospodarske, na strani večine in demokratičnih strank. Če pa bi nastala populistična manjšina, s tem da bi stranki AfD in BSW skupaj imeli tretjino glasov, ki je trenutno nimata, bi to imelo velike posledice.

Merzu ankete napovedujejo okoli 30 % glasov. S kom bo iskal zavezništva?

Prva možnost so socialni demokrati (SPD), kar bi lahko bila tudi edina opcija. Če ne bo imel dovolj glasov in bo moral vladati s »trojko« oz. tudi z Zelenimi, bo to za Merza problematično, ker bo njegova vlada težko dobila neko ideološko težišče. Merz je bistveno bolj konservativen od Angele Merkel, ki je bila zelo sredinska in celo levosredinska glede nekaterih tem, tako da bo v tem primeru težko vodil neko koherentno vlado. Nemčiji pa je v zadnjih treh letih manjkalo ravno to, saj vlada Olafa Scholza ni bila homogena in ji ni uspelo politično voditi države in Evrope, ki pa potrebuje ravno doprinos Nemčije.

Bo na Merza vplivala kršitev t. i. Brandmauerja oz. požarnega zida, po zaslugi katerega stranke doslej niso hotele sodelovati z neonacistično stranko AfD? V bundestagu je namreč ta tabu že padel, ko je AfD januarja podprla predlog zakona konservativne unije CDU/CSU o omejevanju priseljevanja.

S to potezo je na eni strani pridobil glasove, na drugi jih je izgubil. Verjamem sicer, da bo Merz spoštoval Brandmauer. On je Evropejec, ni ekstremist, je konservativno usmerjen. Nima interesa iskati neke skupne poti z AfD, s katerim itak ne bo mogel uresničiti nič od tega, kar je potrebno za Nemčijo in za Evropo.

Opozorila pa bi na scenarij, ki ga še do pred nekaj meseci ni nihče pričakoval. Mednarodno stanje se je popolnoma spremenilo. V ZDA imamo zdaj vlado, ki je v marsičem podobna temu, kar je v Nemčiji AfD. To je za Nemčijo ogromen šok in glavna zdajšnja tema. Nemčija je v ZDA imela velikega zaveznika. Sama je postala demokratična, ker se je močno naslanjala na Ameriko, to zavezništvo pa je bilo odločilno za Nemčijo in njeno združitev. Trenutek, v katerem se Donald Trump dejansko zmeni z Vladimirjem Putinom, da izda Kijev in si z njim nekako razdeli Ukrajino, je za Nemčijo velik problem. Sovražni govor in dezinformacija, ki ju Elon Musk pošilja iz Bele hiše, sta za Nemčijo nepojmljiva. Tu niso bili vajeni, da ameriški predsednik zagovarja teze, ki so lažne. To je svet, ki je nov in v popolnem nasprotju s temeljnimi vrednotami Nemčije. Ko del ZDA gre v to smer, se posledično spremenita tudi nemška in evropska politika. Doslej je Bela hiša pomagala Nemčiji, zdaj pa imamo ZDA, ki podpirajo glavnega nasprotnika nemške vlade in tudi nemške demokracije.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.