Tržaški »lepi Grkinji« bodo posvetili letališče na Mikonosu

Pravili so ji »lepa Grkinja«, bila pa je veliko več od tega. Manto (Madò) Mavrogenous se je leta 1796 rodila v Trstu in kasneje postala junakinja grške revolucije, s katero je Grčija med letoma 1821 in 1831 dosegla neodvisnost izpod oblasti Osmanskega cesarstva. Po njej se bo zdaj imenovalo letališče na Mikonosu, na Kikladskem otočju. Tako se je v torek odločila grška vlada, predlog je vložila tamkajšnja občina, podprlo pa ga je Ministrstvo za infrastrukturo in promet.

Kdo pa je pravzaprav bila Manto Mavrogenous? Številne zanimive podatke je novinarka in avtorica turističnih vodnikov Donatella Tretjak navedla na svojem blogu Il pinguino viaggiatore (Pingvin popotnik). Očeta revolucionarke, Nikolaosa Mavrogenousa, bogatega trgovca iz ugledne družine je iz Grčije pot vodila v Trst v času, ko je ta bil živahno pristanišče Habsburške monarhije in je tu vel večkulturni veter razsvetljenstva. Tekoče je govorila štiri jezike: grščino, italijanščino, francoščino in turščino, v Trstu je študirala filozofijo in zgodovino stare Grčije. Ko je dopolnila 22 let, je bila po smrti očeta prisiljena zapustiti mesto in se preseliti v Grčijo k nekaterim sorodnikom. Leta 1821 je prispela na Mikonos in na lastne stroške opremila dve ladji ter jih izročila revolucionarnim silam, sama se je pridružila bojem in spomladi 1822 med drugim sodelovala pri obrambi otoka pred alžirskimi gusarji. S svojim denarjem je podpirala vojake in njihove družine ter več filohelenov.

V tem času se je Mavrogenous zaljubila v Demetriusa Ypsilantija, njuni zaroki pa je nasprotovalo več vplivnih politikov, ki so zvezo dveh močnih družin s proruskimi nagnjenji videli kot grožnjo. Leta 1823 sta se skupaj preselila v mesto Navplij na Peloponezu. Njen dom so požgali do tal, ji pokradli premoženje, njen sopotnik pa jo je zapustil, ker je nasedel govoricam, češ da bi ga ona varala. Zatekla se je na otok Paros, kjer je sama in obubožana zaradi tifusa umrla pri 44 letih. Uradno zgodovinopisje jo je odpisalo, ostala pa je zapisana v spominu in srcu ljudi.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.