Podnebne spremembe močno vplivajo na vinarstvo po celem svetu, saj bo svetovna proizvodnja vina po ocenah Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) letos padla na najnižjo raven od leta 1961, ko so proizvedli »le« 220 milijonov hektolitrov vina. V 29 največjih proizvajalkah vina, ki skupaj prispevajo 85 odstotkov svetovne proizvodnje, naj bi letos količina vina znašala 227 do 235 milijonov hektolitrov, ali, enostavneje, 231 milijonov hektolitrov, če se odločimo za povprečno količino. To je za dva odstotka manj kot leta 2023 in celo 13 odstotkov manj v primerjavi s povprečjem v zadnjih desetih letih. Leta 2018, a tudi leta 2013 in 2004, je npr. svetovna proizvodnja presegla 290 milijonov hektolitrov. Italija in Slovenija sta sicer letos zabeležili povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom, številke pa na splošno v zadnjih letih zelo upadajo.
»Podnebni izzivi na obeh polovicah zemeljske oble močno prispevajo k zmanjšanemu obsegu svetovne proizvodnje,« so zapisali pri OIV in dodali, da predhodne ocene razkrivajo zapleten preplet neugodnih vremenskih dogodkov v vinorodnih regijah EU zaradi podnebnih sprememb. »Tako kot leta 2023 imajo ekstremni ali netipični vremenski dogodki ključen vpliv na svetovno proizvodnjo, z zgodnjimi zmrzalmi, močnimi padavinami in dolgotrajno sušo, ki dramatično vplivajo na produktivnost vinogradov,« je še zapisala organizacija.
Najbolj jasen dokaz o posledicah podnebnih sprememb ga nudi Grčija, ki v zadnjih letih pozna zelo huda obdobja suše. Proizvodnja vina se je v tej državi v zadnjih petih letih zmanjšala za 34 %, kar je po Češki (-38 % v petih letih) največji upad v Evropi. Z visokim upadom se v zadnjih petih letih soočajo tudi v Bolgariji (-17 %), Avstriji (-12 %) in Nemčiji (-5 %), medtem ko Romunija na petletni ravni beleži desetodstotni upad, letos pa se je proizvodnja zmanjšala za petino zaradi spomladanske zmrzali.
Letos bo na lestvici največjih proizvajalcev Francijo, ki je zabeležila ogromen upad (-23%) spet prehitela Italija, kjer je v primerjavi z lanskim letom proizvodnja narasla za 7 % in naj bi znašala 41 milijonov hektolitrov. Večjih razlogov za veselje pa ni, saj se je proizvodnja v Italiji v zadnjih petih letih zmanjšala za 13 odstotkov.