Paliativna oskrba v FJK primer dobre prakse

Paliativna oskrba danes v Furlaniji - Julijski krajini ni več sinonim za brezup: lajšanje simptomov bolezni s ciljem izboljšanja kakovosti življenja bolnikov in njihovih družin se namreč vse bolj približuje izvoru besede paliacija. To je latinska beseda pallium, kar pomeni plašč, ogrinjalo, ki nudi zaščito.

Poldrugo desetletje po sprejetju zakona, s katerim so na državni ravni uredili pravico do paliativne oskrbe, se je ponudila priložnost za obračun z dosedanjim napredkom na tem področju, o katerem sta v prvi vrsti spregovorili zdravnici Maria Anna Conte, ki vodi mrežo za vmesno medicino in paliativno oskrbo pri javnem zdravstvenem podjetju za zahodno Furlanijo (ASFO), in Lucia De Zen, strokovnjakinja za pediatrično paliativno oskrbo in terapijo bolečine v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo.

Ministrstvo za zdravje našo deželo, kjer so v 15 letih od sprejetja zakona vzpostavili razvejano in učinkovito mrežo paliativne oskrbe, postavlja kot primer dobre prakse, kar je razlog za ponos in veselje. »Vemo, da je treba še marsikaj postoriti, a pri tem ne gre spregledati dosedanjega napredka,« je dejala Conte. Vsi govorniki so poudarili, da mora paliativna oskrba biti usmerjena ne le v pacienta in lajšanje njegovega trpljenja, pač pa mora vključevati tudi druge vidike njegove eksistence, kot so psihološke, socialne in duhovne težave, ki jih prinaša soočanje z neozdravljivo boleznijo. Pomoč in podporo pa potrebujejo tudi družinski člani.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku