Prva misel, ki ga je obšla, ko je slišal za trojni poklon predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja ob 13. juliju, je bila: pridni, zdaj pa dovolj.
Tržaški zgodovinar Raoul Pupo ocenjuje, da obisk spomenika bazoviškim junakom in tamkajšnje fojbe zahteva veliko poguma. Bazovica simbolizira nasprotujoče in boleče spomine, je kraj dogodkov, ki jih ne moreš pojasniti na preprost način, pravi zgodovinar. Nanje goji vsaka skupnost svoj spomin: nemogoče jih je združiti, lahko pa jih poskusimo spraviti med sabo in razumeti tudi tisto, kar se nam zdi težko doumljivo. Ni treba se odpovedati spominu, hvaležnosti, komemoracijam, lahko pa opustimo pritožbe in zahteve po opravičilih, meni Pupo. V nasprotnem primeru ostajamo talci preteklosti.
Sicer pa je tržaški zgodovinar prepričan, da je vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti, ki je sestavni del tržaške stvarnosti, potrebno in koristno dejanje, kateremu nasprotujejo samo »epigoni fašizma«.
Več v današnji, nedeljski izdaji Primorskega dnevnika.