Zgodba tržaške palače Carciotti

Palačo Carciotti ob mestnem kanalu v Trstu je družba Generali decembra lani kupila na dražbi. Občina Trst jo je skušala neuspešno prodati na štirih dražbah: na prvi leta 2018 je bila izklicna cena malo več kot 22 milijonov evrov, nato je cena padala. Družba Generali je naposled zanjo ponudila dobrih 13 milijonov in tako ponovno postala lastnica palače, v kateri se je leta 1831 začela pisati zgodba te tržaške zavarovalniške družbe.

V Trst s Peloponeza

Mogočno stavbo s prepoznavno modro kupolo je dal ob koncu 18. stoletja zgraditi grški trgovec Dimitrios Kartsiotis. V Trst je prišel s Peloponeza okrog leta 1770 in kmalu postal Demetrio Carciotti. Bil je zelo aktiven v krajevni pravoslavni skupnosti in kljub temu, da sta se srbska in grška skupnost takrat razšli, je v zasebnem življenju ohranjal »enotnost« pravoslavcev, saj se je poročil s Srbkinjo Marijo Vojnović.

Palača Carciotti je zrasla na nekdanjih solinah, dograjena je bila leta 1805 po načrtu arhitekta Mattea Pertscha. Njeno pročelje meri 40 metrov, stranica ob kanalu pa dobrih 100. Na pročelju je več kipov, delo Canovovega učenca Antonia Bose, poosebljajo pa srečo, slavo, bogastvo, trgovino ... Na monumentalnem notranjem stopnišču so še danes lepo ohranjeni kipi Arhitektura, Slikarstvo, Kiparstvo, notranjost kupole pa krasijo prizori iz Iliade.

Stanovanja in skladišča

Carciotti je zase obdržal najbolj gosposko stanovanje, ostali prostori pa so bili od vsega začetka zasnovani za oddajanje. Pritlične prostore so uporabljali kot skladišča, na primer za blago, ki je priplulo na jadrnicah, privezanih v bližnjem kanalu. Bivalni prostori pa so bili tako urejeni, da jih je bilo mogoče glede na potrebe razdeliti v več manjših ali večjih stanovanj. Na palačo Carciotti je vezana tudi najstarejša ohranjena zavarovalna polica družbe Generali: leta 1832 je družba G. Schmid zavarovala pred požarom svoja tri skladišča v palači Carciotti ...

Leta 2031 se bo družba Generali ponovno vselila v svoj prvi dom. Tu ne bodo več sklepali zavarovalnih pogodb, ampak izobraževali mlade talente in skušali počlovečiti prihodnost. »Humanize the future.«