O meji brez Slovencev v Italiji

Italija bo letošnja častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma (16.-20.10), ki sodi med največje tovrstne prireditve na svetu. Kurator Mauro Mazza je na lanskem prevzemu »štafetne palice« od častne gostje Slovenije obljubil, da bo v uradni program uvrstil tudi književnike iz vrst slovenske manjšine v Italiji. Obljube, ki jo je javno izrekel direktorici slovenske Javne agencije za knjigo (JAK) Katji Stergar in sokuratorju slovenskega programa Mihi Kovaču, pa ni držal. Padle so tako v vodo vse lepe besede, ki jih je bilo slišati na sklepni prireditvi sejma 2023, na kateri je Slovenijo zastopal tržaški pisatelj Dušan Jelinčič.

Italija, ki se bo predstavila z geslom Ponosni na preteklost s pogledom v prihodnost, bi pisatelje iz vrst slovenske narodnostne skupnosti lahko povabila vsaj na razprave, ki jih bo namenila našemu mejnemu okolju in Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025. Tudi pri tem je nastala velika vrzel. Lepo, da bodo o tem razpravljale ugledne osebnosti, kot so Mauro Covacich, Claudio Magris in Paolo Rumiz, lepo pa bilo slišati tudi glasove pisateljic in pisateljev slovenske narodnosti, ki ustvarjajo v našem narodno in jezikovno mešanem okolju.

Tržaška založba Mladika se je odpovedala sodelovanju na sejmu, medtem ko bo Založništvo tržaškega tiska sodelovalo pod okriljem slovenske Javne agencije za knjigo. V paviljonu Furlanije Julijske krajine bo posebna pozornost namenjena Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025.