Najprej Foto Edi, nato Foto Egon

Slovenska strokovna revija Fotoantika, ki objavlja prispevke s področja zgodovine fotografije in fotografskih zapuščin in ki jo izdaja Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, v svoji letošnji številki namenja članek tržaškemu Slovencu Egonu Piščancu. Domen Kaučič predstavlja njegovo življenjsko in poklicno pot, ki se dejansko prepleta s povojno zgodovino tržaških Slovencev.

Na željo sina Andreja, ki je zajetno očetovo fotografsko zapuščino (trenutno je v postopku dokumentacije in digitalizacije) zaupal Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je na pobudo Jožice Šparovec leta 2019 nastal fond Egon Piščanc. Tržaški fotograf se je v Ljubljani tako pridružil prijatelju Šelhausu, ki ima prav na pobudo nekdanje kustosinje Jožice Šparovec v muzeju svoj fond.

Egona Piščanca (1927-2011), ki je bil doma s Piščancev, je v svet fotografije uvedel Šelhaus in to precej po naključju. Takrat že uveljavljeni fotograf se je leta 1948 znašel v težavah, saj se je po resoluciji Informbiroja opredelil za Stalina in zaradi tega ni smel več fotografirati za Primorski dnevnik. V Jugoslavijo se zaradi preteče aretacije ni mogel vrniti, na pomoč mu je takrat priskočil prijatelj Egon. Rodil se je tako studio Foto Edi, ki se je po Šelhausovem odhodu v Jugoslavijo preimemoval v Foto Egon.

Egon Piščanc je od začetka fotografiral Kraško ohcet in bil z njo vedno tesno povezan.