Na kraju trpljenja stoji luksuzni hotel

»Na otoku Mamula pred obalo Črne Gore so turisti nastanjeni v luksuznem hotelu, pa sploh ne vedo, da je na njegovem mestu med drugo svetovno vojno stalo italijansko taborišče, v katerem je preminilo vsaj 130 ljudi.« Federico Tenca Montini, zgodovinar in sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru je na sobotnem posvetu v stavbi nekdanje avstro-ogrske carine v Viscu opozoril, kako daleč lahko privede nepoznavanje polpretekle evropske zgodovine.

»Številne jetnike so v Visco privedli iz drugih taborišč. Predvsem z otokov Rab, Mamula in Prevlaka,« je razložil zgodovinar. Kot je povedal, je bilo med mrtvimi v Viscu 70 odstotkov Hrvatov, ki so v Furlanijo prišli iz taborišča Kampor na Rabu. Tam so bile življenjske razmere še slabše, izmučila jih je tudi dolga pot z ladjo in vlakom. Skozi Visco pa so šli tudi Hercegovci: med njimi Mensur Seferović iz Mostarja. »Prvi pesnik v taborišču,« je dejal Tenca Montini, ki je v arhivu izbrskal pesem, v kateri se poet v težkih časih jetništva spominja svoje prve ljubezni.

Marta Verginella, zgodovinarka in redna profesorica na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani se je pred približno sedmimi leti pogovarjala z zadnjimi živimi pričami, ki so izkusile grozote taborišč Visco in Gonars. Jetniki so se spominjali predvsem mučnih potovanj v okovih, krutih taboriščnih stražarjev ter pomanjkanja hrane in lakote, ki je še posebej mučila otroke. Potem je bil tu še občutek sramu jetnic, ki so jih krvniki pred tuširanjem silili, da so se slačile vpričo otrok in drugih tujih moških. »Ženske je bilo med tuširanjem strah,«je izpostavila zgodovinarka, ki je omenila tudi depresijo, za katero so jetniki trpeli, ker so dneve preživljali v popolnem brezdelju.

Po drugi svetovni vojni je bil v Jugoslaviji v ospredju spomin na partizansko epopejo. Izkušnjam jetnikov in jetnic v taboriščih niso posvečali velike pozornosti. Stvari so se spremenile z osamosvojitvijo Slovenije. Do pravega zasuka pa je prišlo po letu 2004, ko je Italija uvedla dan spomina na fojbe:»Takrat so slovenski taboriščniki začutili dolžnost, da spregovorijo o svojih izkušnjah v fašističnih taboriščih.«