Merkù in Matičetov bi se zgražala nad koprsko afero

Pavle Merkù je vedno pravil, da so krajevna imena enako pomembna kot imena ljudi. Bil je strokovnjak s tega področja in je s prijateljem Milkom Matičetovim znanstveno obdelal krajevno imenoslovje od Trbiža do Milj. Njune raziskave so še danes zelo aktualne in dragocene. Ne vem, kako bi se Merkù in Matičetov odzvala na dogajanja okrog tablic s starodavnimi imeni koprskih ulic in trgov, gotovo pa bi se zgražala nad možnostjo, da bi Campo della Madonnetta postal tudi Njiva male Marije.

V narodno in jezikovno mešanih okoljih, kot je naše, so takšni spori tako ali drugače sicer vedno na dnevnem redu. Na Južnem Tirolskem se vlečejo že desetletja, v Istri, kjer je vse dalo misliti, da so rešeni, pa so se znova pojavili. Ne sicer povsod, kjer prebiva avtohtona italijanska skupnost, temveč v Kopru, ki je simbolična prestolnica Istre in ki je, kot pričajo zadnja dogajanja, očitno njena najbolj ranljiva točka.

Pri nas v Furlaniji Julijski krajini so za postavitev tabel z ledinskimi imeni zaslužni predvsem jusarski in srenjski odbori, aktivno vlogo igrajo pri tem občine (sicer ne vse) ter krajevne skupnosti, kulturna ter planinska društva.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.