Kamnik, mali biser v naročju Kamniško-Savinjskih Alp

V osrčju Slovenije, manj kot 30 kilometrov od Ljubljane, leži majhno mesto z dolgo zgodovino, bogato kulturno dediščino in kar tremi gradovi. Kamnik je bilo nekoč glavno mesto dežele Kranjske, kjer so imeli sedež Andeški grofje z Bavarskega, ki so tu tudi kovali denar, velja danes za eno najslikovitejših srednjeveških mest v Sloveniji. K temu nedvomno pripomorejo tudi Kamniško-Savinjske Alpe, ki obkrožajo severno-vzhodni del mesta, in vabijo na pohode po bližnjih gorah ter planinah.

Sirena, ki ni sirena

Do 16. stoletja, ko je bila zgrajena nova trgovska cesta, ki še danes teče skozi Trojane, je bil Kamnik pomembno središče ob prometni poti, ki je vodila z Dunaja do Trsta. Na takratni čas blagostanja nas spominja čudovita arhitekturna dediščina, ki bogati majhno, a vendar izredno zanimivo staro mestno središče.

Omenila sem tri gradove - Stari grad je danes ruševina, ki že več kot 800 let bdi nad mestom s hriba onkraj reke Bistrice. Z njegovega vrha se odpira čudovit pogled na mesto, Alpe in Ljubljano. Drugi grad, ki nosi ime Zaprice, je danes sedež Medobčinskega muzeja Kamnik, nekoč pa so tu živele pomembne plemiške družine.

Najslikovitejši je nedvomno Mali grad, ki stoji v samem mestnem središču na skalnati vzpetini ob Glavnem trgu, na katerega je vezana kamniška legenda o Veroniki. Skrivnostni lik Veronike najdemo celo v občinskem grbu Kamnika: gre za žensko figuro, ki spominja na sireno, kar pa v resnici ni. Kdo je bila Veronika, ki je kriva, da je danes večji del Malega gradu v ruševinah? To je bila mlada grofica, znana po svojem napuhu in pohlepu. Legenda pravi, da ko so jo pobožni Kamničani prišli prosit za prispevek za gradnjo cerkve na Malem gradu, jim je odgovorila, da bi se raje spremenila v kačo, kot pa, da bi jim kaj dala. In glej, v trenutku se je spremenila v grozljivo bitje, napol dekle in napol kača! V jezi je udarila v skalo na Malem gradu, da se je zrušil, njo pa je pogoltnila zemlja. Veronikin odtis v skali in jama, v kateri naj bi izginila, sta vidna še danes.

Vse o Kamniku si lahko preberete v današnjem Poletnem miksu v Primorskem dnevniku. O njem piše Sara Terpin, stran pa je obogatena s fotografijami Carla Ghia.