»Risanje mi je rešilo življenje«

Marcu Novaku so že rekli, da bi moral svojo (težko) življenjsko zgodbo zbrati v knjigo. Po tem intervjuju se bo še kdo strinjal, čeprav dogovor z 39-letnim umetnikom in zidarjem je bil, da se nekaterih neprijetnih reči ne omeni. Govor je bil zlasti o umetnosti, v morebitno knjigo pa bi gotovo spadala tudi obširna poglavja o žalostni usodi očeta, težkem odnosu z mamo, dobrih posvojiteljih, protestniškem aktivizmu, punku, življenju brez denarja, vstajenju, ljubezni ... »Risanje mi je rešilo življenje,« so bile prve besede, ko se je prižgal snemalnik. »Začel sem leta 2018, ko sem se odločil, da bom spremenil svoje življenje.«

Do takrat niste risali?

Moj oče je risal. Ljubo Novak. Umrl je, ko sem bil star 11 let. Ko sem risal, sem imel grd občutek. Spominjalo me je nanj.

Koliko ste bili stari, ko ste začeli?

Dvaintrideset.

Dvajset let niste risali?

Malo sem, malo nisem. Leta 2010 sem eno leto risal, a sem prekinil. Že takrat so mi nekateri rekli, da bi moral vztrajati.

Zakaj niste?

Imel sem velike težave. Zavedal sem se jih in se skušal izvleči iz njih. A to sem hotel storiti na svoj način. Nisem hotel, recimo, jemati tablet. Potem sem ugotovil, da me risanje zelo sprošča.

Kdaj ste se tega dokončno zavedeli?

Leta 2018. Takrat sem pri risanju vztrajal tudi do osem ur na dan. Prijatelji, ki so videli moje prve slike, so rekli, da so lepe, da bi jih lahko začel razstavljati in prodajati. Ne, sem rekel, to ni zame. Risal sem samo zato, da bi nekaj dokončal – to, kar očetu ni uspelo. Oče je hotel postati umetnik. Risati sem začel zaradi tega in nisem pričakoval, da bodo moje slike tudi ugajale ljudem. Tega niti nisem hotel.

A sedaj, ko so vaše slike na razstavah, kjer jih ljudje kupujejo, kritiki in novinarji pa hvalijo ...

Ja, super je. Vsako sliko objavim na Instagramu (Novakov profil je Marconovak3, op. ur.). Vsaki dam naslov, nekateri so smešni. Moja prva slika se imenuje Dame una man (Dajmi roko). Tiste ne prodam.

Naslov je nekakšen klic na pomoč.

Ja, v tistem trenutku sem potreboval pomoč. Na sliki, ki je polna rok, je tudi nekaj črnih lukenj brez nobene roke zraven.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.