Prijava
Iztegnjene desnice na pogrebu Giovannija Gentileja (WIKIPEDIA)
Dark Theme
Čeprav ga danes v Italiji slavijo kot »uglednega filozofa«, je zlasti na Primorskem ime Giovannija Gentileja znano predvsem zaradi njegove šolske reforme, ki je poskrbela za postopno italijanizacijo šol na Primorskem. »Gentilejeva reforma osnovnega šolstva nam zadaja udarec, ki prekaša vse, kar smo do danes doživeli,« je oktobra 1923 pisal dnevnik Edinost. »V ljudske šole naj bi se že uvajal italijanski jezik namesto slovenščine. Najhujše se je zgodilo (...), našemu šolstvu so prizadejali smrten udarec,« je bilo mogoče brati v tržaškem dnevniku.
Italijansko ministrstvo za podjetništvo in »made in Italy«, ki ga vodi Adolfo Urso, je pred dnevi izdalo priložnostno znamko za 80. obletnico smrti Giovannija Gentileja - po kapitulaciji fašizma se je ta pridružil Salojski republiki, fašistični marionetni državi -, ki so ga 15. aprila 1944 pred njegovim domom ustrelili partizani.
Gentile je bil resda filozof in še marsikaj, a bil je predvsem eden izmed najpomembnejših ideologov fašizma, ne le na teoretski ravni, pač pa tudi v praksi, saj je bil podpornik in vodilni kader fašističnega režima. Gentilejeva reforma je prepojena s temeljnimi postulati fašistične ideologije, med temi je tudi predpostavka, da lahko šolski pouk poteka izključno v italijanskem jeziku.
Repini: Občina Trst kot Gentile?
»Ne čudi, da najbolj desničarska vlada doslej spregleduje vsa ta dejstva, ne izkazuje nobene občutljivosti do etične pluralnosti naše dežele in pompozno obeležuje 80. obletnico smrti Gentileja, ki bi, med drugim, ne odobraval angleškega naziva made in Italy italijanskega ministrstva,« meni tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Valentina Repini.
Ob tem se je Repini navezala na odklonilni odnos, ki ga tržaška občina in njen predstavnik, pristojen za šolstvo, izkazujejo do potreb po krepitvi vzgojno-izobraževalnih storitev v slovenskem jeziku in do dolgoletnih prizadevanj za odprtje slovenskega jasličnega oddelka pri Sv. Ivanu in na Krasu.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.
